Lastništvo Doma starejših v Radencih (Dosorja) je pred kratkim prevzela skupina SeneCura, največji zasebni upravitelj domov za starejše v Avstriji. Kakšni so bili razlogi, da je bil vstopna točka v slovenski prostor prav Dosor v Radencih in kakšni so načrti za njegov razvoj v prihodnje, sta na srečanju z novinarji predstavila Anton Kellner, direktor Dosorja in član uprave družbe Senecura, in Mateja Hauserm – vodja Dosorja, ki v bodoče ostaja prokuristka družbe. Kot rečeno, Senecura, največji zasebni upravitelj domov za starejše v Avstriji, ki je pred nedavnim postal 100-odstotni lastnik Dosorja, ima slednjega za vstopno točko v Sloveniji. Tu nameravajo zgraditi mrežo manjših domov in tudi tu napovedujejo, da bodo nastopali s podjetniško filozofijo Blizu ljudem. Največjo priložnost za vstopno točko je po besedah Antona Kellnerja, člana uprave Senecure, ta videla ravno v Dosorju zaradi kakovostne oskrbe in nege starejših, dobrih delovnih razmer, ugodne lege ter njegovega ugleda v slovenskem prostoru.

Kellner je tudi povedal, da novi lastnik Dosorju omogoča finančno stabilnost, veča gospodarsko učinkovitost ter prinaša specifična znanja in veščine. Do konca leta želijo oboji predvsem spoznati postopke delovanja in procese drug drugega, jih začeti približevati in prepletati. Tudi dolgoletna direktorica Dosorja Mateja Hauser je povedala, da so zadovoljni, ker imajo novega lastnika, saj so potrebovali finančno vzdržnost, ker bi zaradi visokih obveznosti najverjetneje zašli v precejšnje finančne težave. „Izboljšana je kapitalska ustreznost, ocenjujem, da bodo imele boljše možnosti za razvoj storitev družbe, ki bodo povezane v verige in bodo izkoriščale ekonomske učinke, poleg tega pa je Dosor v tem času dosegel vrhunec razvoja storitev in produktov, zato je povezava s tako veliko in evropsko razširjeno skupino zelo dobra priložnost za naš strokovni razvoj in za stanovalce,“ je poudarila Hauserjeva, kateri se je, enako kot slovenski javnosti, Kellner opravičil zaradi neposrečenega komuniciranja ob prevzemu doma in odločno povedal, da delo Hauserjeve zelo cenijo in da ostaja v dosedanji vlogi, uradno kot vodja - prokurist doma. Direktorji družbe pa so v sodnem registru, tako kot v vseh drugih Senecurinih, trije predstavniki matične družbe.

„Glede na profesionalnost in rezultate Dosorjeve ekipe zagotavljamo, da bo dosedanja direktorica Mateja Hauser s svojo ekipo nadaljevala uspešno delo in skrb za stanovalce,“ je povedal Kellner, ki dodaja, da filozofija Blizu ljudem predstavlja osnovo za uspešno sožitje med stanovalci, družinskimi člani, osebjem družbe in zaposlenimi, pri čemer je v središču vedno človek, aktivno sodelovanje pa napovedujejo tudi z lokalno skupnostjo in gospodarstvom. Kot je znano je avstrijska skupina Senecura, ki je del francoske skupine Orpea, Dosor kupila od radenske občine in ljubljanske Hete, ki sta imeli v lasti vsaka 50-odstotni delež družbe. Medtem ko je znano, da so za delež radenske občine plačali 1,5 milijona evrov, pa o znesku, ki so ga plačali za Hetin delež oziroma terjatve, ki jih je imela do Dosorja, direktor Senecure in Dosorja Anton Kellner ne govori. Povedal je le, da Dosor danes nima več obveznosti do Hete, ki ji je bil pred prevzemom dolžan 7,6 milijona evrov. Senecura sicer v Avstriji upravlja s 84 ustanovami za zdravstveno nego, oskrbo in varstvo, na Češkem z 19 domovi, precej jih imajo tudi v Švici. Mateja Hauser, dolgoletna direktorica, pod vodstvom katere se je Dosor uveljavil kot prepoznavna blagovna znamka, pravi, bi družba zašla v precejšnje finančne težave, če ne bi prišel strateški partner, s katerim bo lahko po njenem mnenju podjetje izkoristilo tudi ekonomske ugodnosti, ki jih prinaša vpetost v večjo mednarodno skupino, s tem pa bo imela tudi boljše možnosti za razvoj storitev.

Senecura je največji avstrijski ponudnik na področju zdravstvenih, negovalnih in oskrbovalnih storitev, ki jih danes ponujajo že na več kot sto lokacijah. Kot pravi Kellner, želijo na vseh lokacijah čim tesneje sodelovati z lokalno skupnostjo in občinami, zato imajo vsepovsod ustanovljene lokalne družbe za upravljanje, ki po njegovih besedah večino nabave izvršijo v neposredni okolici. „Želimo, da tu ustvarjena kupna moč ostane doma. Gre za lokalni posel za lokalne ljudi,“ pravi. Vzporedno z vstopom v Dosor bo Senecura, ki je bila kot zasebna družba ustanovljena leta 2004, leta 2014 pa je postala del skupine Orpea, v Sloveniji zgradila še pet domov za starejše, za katere so že dobili koncesije. Tako bodo domovi v Železnikih, Žireh, Pivki, Loški Dolini in Komendi skupno zagotavljali 310 postelj. Za zdaj ne načrtujejo lastniškega vstopa v druge domove za starejše v Sloveniji, a te možnosti v prihodnosti ne izključujejo.

Lastnik Dosorja je že deset let prisoten tudi na Češkem, kjer upravljajo 17 domov za starejše, še šest pa jih gradijo. Tudi njim je članstvo v večji skupini, kot pove Kellner, prineslo številne koristi. „Pred tremi leti v Avstriji še ni bilo klinike, ki bi bila izključno posvečena rehabilitaciji otrok. Pokojninska zavarovalnica je objavila razpis za ustanovitev take institucije, sam pa sem želel, da bi na razpisu uspeli. Vendar o tem nismo imeli znanja, kar sem povedal vodstvu Orpee. Sami imajo v skupini 46 tovrstnih ustanov, ki smo si jih ogledali in na podlagi tega pripravili dober projekt. Klinika danes že leto dni uspešno obratuje v kraju Wildbad Einöd.“

Za zdaj bistvenih sprememb ne načrtujejo, prav tako v podjetju ostajajo vsi zaposleni. Dosor ima trenutno koncesijo za 178 postelj in 100 zaposlenih. Kellner pri tem poudarja, da niso finančni investitorji. „Prišli smo, ker želimo tu ostati 500 let in biti s svojimi storitvami blizu ljudem,“ je karikiral njihov vstop na slovenski trg. Na podlagi mednarodnih izkušenj bodo lahko po besedah Kellnerja, ki je v skupini zadolžen za poslovanje v Švici, Avstriji, Sloveniji in na Češkem, tudi v Sloveniji sčasoma uvedli novosti, pri tem poudarja, da bodo prav tako sami črpali iz izkušenj Dosorja, kjer je oskrba po njegovi oceni na zelo visoki ravni. Tako so v Avstriji prevzeli številne primere dobre prakse, ki so jih v Švici izvajali na področju oskrbovanih stanovanj. Stremijo k temu, da stanovalcem zagotavljajo čim več samostojnosti. Med priljubljenimi aktivnostmi, ki jih izvajajo, je tudi počitniška izmenjava, v okviru katere del stanovalcev in osebja določenega doma krajši čas preživi v drugem domu znotraj skupine.

Po besedah Kellnerja nastanitev v domovih za starejše v Avstriji za 50 odstotkov dražja kot v Sloveniji, a na vprašanje, ali bodo nastanitev v Dosorju ponujali tudi avstrijskim upokojencem, odgovarja, da to zakonsko ni mogoče, saj bi ti v primeru dlje časa trajajočega bivanja v tujini izgubili dodatek za dolgotrajno oskrbo. Hauserjeva pri tem še izpostavlja, da je bil Dosor, ki deluje od leta 2008, do lani edina tovrstna institucija v državi, ki je poslovala s samo 70-odstotno koncesijo, Kellner pa je poslovanje v takih okoliščinah označil za umetnost.