Pred natanko 55 leti, davnega leta 1962 je bil v radenskem parku, tik ob legendarnem „Vikendu“, izgrajen letni bazen, ki sedaj že približno desetletje sameva in propada, ter je v pravo sramoto zdraviliško-turističnem kraju Radenci, ki se je nekoč ponašal z nazivom »biser slovenskega in jugoslovanskega turizma«. A kot kaže, temu končno več ne bo tako, saj so se na seji občinskega sveta občine Radenci odločili za ureditev letnega kopališča v središču svojega kraja. Na zadnji seji sta namreč bila svetnicam in svetnikom predstavljena dva predloga za obnovitev letnega kopališča, in sicer pod naslovoma „Ureditev bazenskega kompleksa v Radencih“ ter „Biološko kopališče“, čigava izvedba je bila svetnicam in svetnikom bolj všeč. Omenjeni predlog, ki so ga na seji občinskega sveta potrdili, in katerega so pripravili strokovnjaki iz Ljubljane in Maribora (Tina Demšar Vreš, Gregor Vreš, Tadej Volčanšek...), vsebuje tri osnovne cilje, in sicer: Park Radenci, Koncept zasnove vrelcev, in Obnova letnega bazena (biološko kopališče). Prav zaradi tega si je delegacija občine Radenci ogledala tovrstno biološko kopališče v Radljah ob Dravi, ki je bilo narejeno že po 1. svetovni vojni v Kraljevini Jugoslaviji. Gre za „biološko kopališče“, ki ga sestavljajo: bazen za neplavalce, bazen za plavalce, čistilna filtrirna naprava, poldrugi meter pasu za rastlinje ob bazenu, restavracija s teraso na vodo, tobogan, stolp za opazovanje ptic, plezalna stena ter hišice za prenočevanje... Gostom iz Radencev je biološko kopališče ter vse njegove pozitivne strani je podrobno predstavil tudi župan Občine Radlje ob Dravi, mag. Alan Bukovnik, in odločitev ni bila težka.

Kakorkoli že, sedanji letni bazen, ki velja za najstarejši tovrstni bazen v Pomurju že več let klavrno propada. A ne več dolgo, našli so torej način, kako znova obuditi propadajoč objekt. Le redke slovenske občine si namreč še lahko privoščijo obratovanje javnih bazenov. Tudi v Radencih tega stroška niso zmogli že skoraj deset let. Zdaj pa so vendarle našli način, kako znova obuditi propadajoč objekt. Vrata sedanjega, sicer prej zelo priljubljenega letnega kopališča so bila v Radencih zaklenjena vse od leta 2008. Zdaj pa bodo letni bazen preoblikovali v naravni bazen brez klora in kemikalij. Za čiščenje vode bodo poskrbele rastline in filtri iz peska. Naravni bazen bo vreden okoli milijon evrov, toliko bi stala tudi običajna prenova, a bodo občutno nižji stroški obratovanja. Takšen bazen tako ni le bolj prijazen naravi in zdravju, ampak tudi do javnih financ. „Vzdrževanje klasičnega bazen je enkrat dražje, kot vzdrževanje naravnega kopališča. Zaradi tega se nagibamo, da bi bilo to naravno kopališče tu v Radencih, podobno kot je biološko kopališče v Radljah ob Dravi, ki je edino tovrstno kopališče v Sloveniji, naše v Radencih pa bo prvo v Pomurju,” pravi radenski župan Janez Rihtarič in dodaja: „Prepričan sem, da bi bila to ena taka atrakcija v Pomurju, kjer še ni česa takega. Verjamem, da bi se tudi turisti, ki prihajajo v Radin na zdravljenje, odločili in prišli pogledat ali pa se celo kopali, čeprav je v zdravilišču veliko kopalnih površin.«

Na občini Radenci računajo, da bi prvi kopalci v naravnem bazenu lahko zaplavali spomladi prihodnje leto. Tako bi končno odpravili eno črnih pik sicer turistično razvitih Radencev. A do tega se ni prišlo enostavno, kajti kar nekaj let je ureditev opuščenega letnega kopališča je bila vroča tema, o kateri so razpravljali občinski svetniki, še več pa se je komentiralo in razglabljalo ob gostilniških pultih. Na občinskem svetu pa je očitno prevladalo mnenje Dejana Beriča iz družbe Sava Turizem, da je letno kopališče stara zgodba, ki se je ne da več oživiti, zato je zagovarjal začetek nove. Poudaril je, da je lahko ureditev naravnega jezera s prireditvenim prostorom (pozimi bi bilo jezero spremenjeno v drsališče) tako uspešna kot na primer Vinarium v Lendavi ali vodnjak s pivom v Žalcu. Letni stroški delovanja klasičnega bazena so dvakrat višji kot pri vzdrževanju naravnega jezera. Med najglasnejšimi na drugi strani je bil svetnik Zlatko Mir, ki je zagovarjal ponovno odprtje letnega kopališča z možnostjo kopanja kot nekoč. „Pojavljajo se tudi ideje nekaterih skupin, da bi bazen zasipali in naredili prireditveni prostor. Kot Radenčan, ki je odrasel ob tem bazenu, si ne znam pojasniti, zakaj bi morali imeti tako velik prireditveni prostor. Si pa predstavljam, da bi imeli bazen in prireditveni prostor. Vizualno je »biološka zgodba« zelo lepo naslikana. Vprašanje je, kakšna bo v realnosti. Sem za klasični bazen, ker daje voda bolj prijeten higienski občutek, manj je možnosti okužb, v klasičnem bazenu je lahko več ljudi, ta bo lahko tudi tekmovalni bazen, namenjen športnikom.“ je bil prepričan Mir, ki je menil, da bi bilo dobro v neposredni bližini kopališča urediti kamp za avtodome.

Vladimir Rantaša, ki je prav tako zagovornik klasičnega bazena, je prepričan, da spada naravno kopališče prej v Hrastje - Moto kot v Radence in da bo delovanje takšnega bazena za občino dražje, kajti klasični bazen bi lahko dali v najem upravljavcu. Svojo besedo za naravni bazen je zastavil tudi župan Janez Rihtarič, ki je prepričan, da je klasičnih bazenov v neposredni bližini že veliko, pri mnogih zasebnih hišah že imajo bazen s klorirano vodo, bazeni za plavanje pa so na voljo ne le v Radencih, ampak tudi v Bad Radkersburgu (avstrijski Radgoni), Banovcih, Ljutomeru in Murski Soboti.

Zadovoljstvo z odločitvijo svetnikov je pozneje izrazil tudi Tadej Volčanšek, direktor podjetja Objem narave, ki pripravlja načrte za naravno jezero. V odgovorih na dodatna vprašanja podžupana Aleša Kaučiča je pojasnil: „V Radljah ob Dravi župan ni imel niti najmanjše podpore, a je danes vodni park verjetno edino javno občinsko kopališče, ki dela z dobičkom, kraj pa je postal prava atrakcija in širše prepoznan. S tem letom je vodni park po predhodnem velikem povpraševanju tudi prvič oddan zasebniku.“ Vsekakor pri prenovi bo izvajalec moral upoštevati slovenske in evropske predpise in kriterije, ki so zelo strogi... Voda iz mestnega vodovoda sicer res vsebuje klor, a je zanemarljiv, saj se iz vode sprosti že po nekaj urah in na njeno kakovost ne vpliva. Težava lahko nastane le, če voda vsebuje fosfor - tega morajo odstraniti z dodatno peščeno posodo. Fosfor se dodaja pitni vodi z razlogom, saj preprečuje korozijo in propadanje napeljav. Mulj iz bazena se odsesa z bazenskim robotom kot pri klasičnem kopališču. Naprave so popolnoma enake. V projektu in oceni sta vključena nega in vzdrževanje.