Res je sicer, da na skrajnjem severovzhodu države, v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah, že stoletja domuje vrhunska vinska kapljica, ki je večini prirasla k srcu in je tako vino osrednja pijača, praktično od rojstva do smrti, kot mnogi radi poudarjajo. Seveda je med odraslim prebivalstvom priljubljen tudi hmeljev napitek - pivo, ki so ga vsaj doslej večinoma nabavljali v drugih delih države ter v tujini. V zadnjih letih pa se tudi v Pomurju vedno več „vari“ domače pivo. Poleg nekoliko starejše majhne domače pivovarne „Kostanj“ pri Gornji Radgoni, ter čedalje uspešnejše pivovarne Bevog, katero je mladi radgonski podjetnik Vasja Golar odprl na desnem bregu reke Mure, v sosednji Avstriji, se na pomurskem „pivskem“ zemljevidu riše še ena majhna domača pivovarna za katero se je mlademu fantu, na Goričkem ideja rodila pred nekaj leti, ko je še bil študent.
Gre za 26-letnega Uroša Ficka iz Ropoče 58 v gorički občini Rogašovci, ki ga krasijo pridnost, znanje, volja do dela in želja do uspeha. Z vsemi temi lastnostmi je mladi fant, ki je mimogrede zaposlen v lendavskem Leku, uspel ustvariti lastno pivovarno in izdelati pivo po lastnem receptu. Nekoč je bilo varjenje piva zanj le konjiček, danes pod okriljem svoje pivovarne „Stara hruška“, vari domače Ropočko pivo, ki se ga je že oprijel slogan: Pivo po okusu ljudi. Uroš je namreč okus Ropočkega piva iskal več let. Njegovo zanimanje za varjenje piva se je namreč začelo že v študentskih letih, ko si je s pomočjo štipendije kupil prve posodice za varjenje, vse ostalo pa je izdelal sam. Kmalu mu je uspelo zvariti prvo pivo, a mu okus ni bil všeč. Po nekaj letih je znova poskusil, opremljen z več znanja. Kot diplomirani inženir laboratorijske biomedicine je z osnovnim znanjem o bioloških in kemičnih procesih začel izpopolnjevati recept.
„Sledil sem svojemu okusu, dokler mi pivo ni bilo všeč. Želel sem ustvariti pivo polnega okusa, pitno pivo po okusu ljudi, ki ne bo grenko. Na začetku so bili doma skeptični“, nam v smehu zaupa Uroš, a ko mu je uspelo ustvariti okusno pivo, so spoznali, da ima njegova dejavnost lep potencial in prihodnost. Pridni fant pravi, da je vložil precej, in je zadovoljen, da mu je ob pomoči domačih le uspelo. Zato je Goričanec Uroš vesel, da se je glas o dobrem pivu z Goričkega hitro širil. Lani je tako registriral dopolnilno dejavnost na kmetiji in začel z varjenjem in prodajo svojega piva v 30- in 50-litrskih sodčkih. Uroš doslej svojega piva ni oglaševal, pa vendarle je prodal vse, kar je zvaril.
„Dejansko se je glas o meni hitro širil, tako da je bila moja promocija le dobro pivo. Moje pivo so sprva točili na veselicah, piknikih in drugih družabnih ter podobnih prireditvah. Ker pa sem lahko naredil le manjše količine piva, nisem mogel dohajati povpraševanja“, pravi podjetni fant, ki bo v „Stari hruški“ kmalu povečal kapacitete piva.
Odločil se je namreč svojo pivovarno razširiti. Z novimi posodami za varjenje bo odslej lahko pridelal do 16.000 litrov piva na mesec, investicija pa naj bi se mu povrnila v petih do šestih letih. Otvoritev nove Stare hruške planira letos poleti, stara oprema pa mu bo v pomoč pri eksperimentiranju z novimi okusi. Ob tem namigne, da ima izpopolnjen recept za odlično temno pivo, ki bo tudi kmalu zagledalo luč svetla. Mladi pivovar še pove, da je varjenje piva trenutno zelo popularna podjetniška niša, tako da je v naslednjih letih pričakovati, da bo prišlo do porasta lokalnih pivovarn. Kot pravi, pozna veliko pivovarnic po Sloveniji, ki so v zadnjih treh, štirih letih zrasle praktično iz nič. V Nemčiji ali Belgiji, tudi v Avstriji, je veliko lokalnih pivovarn, v Sloveniji pa se to ni razvijalo, vse do pred kratkim. Tako je Uroš s svojo Staro hruško eden tistih, ki orjejo pomursko pivovarsko ledino. Ob tem se nekateri že sprašujejo, ali ne bi Pomurje postalo tudi dežela pivovarjev? Dobre ideje so vsekakor priložnost, saj turizem in kmetijstvo, kot paradna konja razvoja ene najmanj razbitih slovenskih regij, lahko dopolni tudi varjenje kakovostnega domačega piva...
Čeprav mu pivo dobro gre v prodajo pa Uroš ne namerava pustiti službo, saj je za to čast tudi pozneje. Enako kot v svojem poklicu pri izdelavi zdravil ima mladi Goričanec veliko ambicij in idej tudi glede piva. Zato ni bojazni, da bo kakovostno goričko pivo teklo v potokih ne le na vaških veselicah v okolici temveč tudi v eminentnih gostinskih lokalih. Uroš pa je lahko le vzor drugim mladim ljudem, ki imajo ideje in vizije za prihodnost, kajti čakati na zavodu za zaposlovanje in tarnati nikamor ne pelje!