Gotovo se v občinskem središču občine Sv. Jurija ob Ščavnici že dolgo ni zbrala tako velika množica občanov in številnih gostov, vseh ne bomo omenjali, omenimo naj le pisatelja in rojaka Toneta Peršaka in predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti akad. prof. dr. Jožeta Trontlja, kot ob svečanem odprtju Kulturnega upravnega središča, ki so ga odprli v soboto 14. aprila. Temeljni kamen, s katerem se je pričela gradnja, so za ta veličastni objekt položili 30. septembra 2010. Odprtje tega veličastnega »kulturnega hrama«, kateremu so dali ime Kulturno in upravno središče, se je začelo pred ploščadjo in vhodom v zgradbo, in je potekalo v stilu »vsi smo enaki«. Vsi, ki so se udeležili odprtja so spremljali dogodek stoje. Začetek prireditve je, z igranjem himne napovedala Jürjovška pihana godba, katero vodi Slavko Ahlin. Svečani trenutek so s streli naznanili tudi Jürjovški nabijači. Slovesnost je ob recitalu vodil znani slovenski igralec, tudi radgonski rojak, Boris Ostan, ki je v svojem recitalu posebej predstavljal poezijo velikega Jürjovškega rojaka Edvarda Kocbeka. Ob tem se tudi spomnil časov, ko je z očetom Miranoim in mamo Majdo, oba sta bila tukajšnja zdravnika, obiskoval domove na območju Sv. Jurija ob Ščavnici.
Kot prvi je ob pozdravu prisotnega občinstva spregovoril župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ki je v svojem govoru dejal: »Sveti Jurij ob Ščavnici, tako imenovane slovenske Atene vam danes voščijo iskreno dobrodošlico. Imamo namreč dober razlog za dobro voljo, veselje, praznovanje ter zadovoljstvo. Dosti imenitnega van momo ob toti priliki povedati in pokozati.
Drugo ime za naš kraj je kultura. So tudi izjeme. Ampak »to pustmo stat« kot bi rekel Iztok Mlakar.
Z ozirom na našo preteklost, sedanjost ter kulturni potencial, ki se nam obeta v prihodnosti, je škoda, da že prle nismo prišli do teh optimalnih pogojev za ustvarjanje ter spremljanje mnogih vrst kulture .
Kultura je antipol egoizmu, pohlepu, plenjenju ali celo sovraštvu. Kultura je duša, etika in je motivacija ter verjetno najpomembnejši povezovalni element vsakega naroda. In je tudi edinstvena ustvarjalka narodovega blagora. Za njeno vrednotenje ne veljajo običajne vrednostne enote. To je najvišja abstraktna valuta.
Skupaj s člani občinskega sveta prejšnjega in sedanjega sestava, to so Ivo Belec, Ivan Fras, Branko Gerlica, Anton Klemenčič, Andrej Kraner, Marjan Kraner, Anton Kreft, Jožef Lančič, Mirko Ljubec, Karl Mlinarič, Mirko Petrovič, Marta Postružnik, Simon Šipek, Danijel Tancoš in Franc Vrzel ter s sodelavci občinske uprave smo zaznali priložnost ter zmogli drznost in preudarnost za odločitev desetletja. To je bila pogumna odločitev občinskega sveta za pristop k prepotrebni investiciji na najprestižnejši, obenem pa zelo zahtevni ter občutljivi lokaciji, kjer je pred novim povezovalnim središčem dve stoletji stala hiša učenosti. A na žalost se v zadnjem času za staro šolo ne bi moglo reči, da je bila našemu kraju v ponos ali obratno.
Ni šlo za rutinsko odločitev. Šlo je za premišljeno odločitev najodgovornejših za razvoj kraja. In izkoristili smo ugodno priložnost sofinanciranja.
Moj odgovor na vprašanje: Kaj pa občine lahko naredijo za zmanjšanje negativnih posledic recesije ter zmanjšanja brezposelnosti je naslednji: Načrtovanje ter realizacija potrebnih občinskih investicij z zagotovitvijo visokega deleža sofinancerski sredstev s strani države in evropske skupnosti. Ta cilj smo dosegli s pristopom k izgradnji Kulturnega in upravnega središča.
Za izgradnjo KD, ki ima 1.051 m2 skupnih površin, smo na javnem razpisu Ministrstva za kulturo pridobili kakovostna sofinancerska sredstva v višini 955.000,00 € od 1.419.000,00 € pogodbene vrednosti investicije.
Za izgradnjo KPC, ki obsega 732 m2, pa smo na javnem razpisu Službe vlade za lokalno politiko in regionalni razvoj iz naslova »Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov« pridobili 996.000,00 € od 1.448.000,00 € pogodbene vrednosti investicije.
Objekt je v prostor umestil g. Vojko Pavčič iz projektantskega ateljeja Dialog iz Maribora s svojimi soprojektanti. Projekt je na vseslovenskem arhitekturnem natečaju leta 2009 prejel prvo nagrado strokovne žirije, ki je takrat v utemeljitvi med drugim zapisala:« Objekt s svojim volumnom in sodobnostjo deluje kot protiutež stari arhitekturi in uspešno ustvarja dialog med starim in novim. Z zunanjo ureditvijo, ki ji avtor posveča posebno pozornost, nudi obiskovalcem in krajanom urejene površine dogajanja. V svoji pojavnosti izraža objekt duh regionalno obarvane identitete, a ne v posnemovalnem, temveč v interpretativnem smislu. Rešitev prav s svojo zadržano izraznostjo predstavlja kvaliteto, ki jo natečajna žirija prepoznava kot takšno, da elaboratu podeli 1. nagrado«.
Naloge nadzornega inženirja so bile po izvedenem javnem razpisu zaupane Inženiring biro d.o.o., izvajal pa Igor Špolar.
Skrbnik investicije s strani občine je bil vseskozi Peter Brumen. Tako ali drugače pa so sodelovali tudi vsi ostali sodelavci. Za njihovo delo jim čestitam in se jim ob tej priložnosti tudi zahvaljujem.
Svetovanje naročniku so tekom gradnje za vsak individualni segment opravljali strokovnjaki: za gradbeni del, g. Vinko Mlinarič; za strojni del podjetje Strojprojekt Šadl Erih, ter podjetje Elmis Milan Šerc za elektro inštalacije. S podjetjem SGP Pomgrad d.d., ki je bilo izbrano kot najugodnejši ponudnik, smo 10. septembra 2010 podpisali izvajalski pogodbi. Prepričan sem, da smo za vložena sredstva dobili največ, kar se je v dani situaciji na področju slovenskega gradbeništva ob tako zahtevni investiciji dalo - to je sodoben, funkcionalen, varčen objekt načrtovanih in potrebnih vsebin.
Na tem objektu smo s sodelavci občinske uprave opravili zrelostni ter vrednostni izpit ter prejeli par zahtevnih lekcij miselnih akrobacij slovenskega gradbeništva in pravništva. A vendar smo jo odnesli celo brez kakega živčnega zloma.
Poravnane imamo vse zapadle obveznosti do pogodbenih izvajalcev in tako smo 4. aprila od Upravne enote Gornja Radgona dobili pravnomočno uporabno dovoljenje.
Na mladih svet stoji, pravijo, in tako na mladih stoji tudi prihodnost našega kraja. Zato je od skupnih 1.783 m2 notranjih uporabnih površin četrtina dana na razpolago mladinskim vsebinam in zagotavlja dobre pogoje za ustvarjenje ter prijateljevanje. Dobra tretjina površin je na razpolago za izvajanje ter spremljanje vseh žanrov kulture. Gre za vadbene in druge ustvarjalne prostore, ki bodo med drugim gostili tudi kulturna druženja starejših in mlajših.
Tretjina prostora pa je dolgoročno namenjena upravnemu središču našega kraja. Kratkoročno pa za izvajanje kulturno promocijskih vsebin. S tem centrom smo spet vzpostavili tradicionalno vaško jedro: tako imenovan trikotnik, ki zaobjema prosvetno oblast, cerkev in vaško gostilno.
Velike stvari, veliki dogodki so praviloma rezultat nabora malih nadvse potrebnih ter pomembnih stvari, ki jih prispevajo pogosto neimenovani posamezniki ali skupine.
Hvala vsem, ki ste bili naklonjeni ali ste kakorkoli pripomogli tej pridobitvi za našo sedanjost ter prihodnost. Iskrena hvala vsem tistim, ki ste imeli razumevanje za nas: gospe Majdi Širca, dr. Jelki Pirkovič, dr. Henriku Gjerkešu, dr. Boštjanu Žekšu, dr. Damjanu Prelovšku, gospodu Andreju Hrausky, gospe Lučki Žlender Lukič, g. Vojku in g. Metki Pavčič, g. Gabrijelu Bencaku ter načelniku UE Gornja Radgona g. Marjanu Potisku in njegovim strokovnim sodelavcem. Vsem, ki vas je gradbišče kakorkoli omejevalo pa hvala za razumevanje. Kljub času, ki nam ni pretirano naklonjen, nam želim veliko srčne kulture, ki bo sedaj imela tudi topel dom.«
Pozdravni govor je imel tudi rojak, sicer župan prijateljske občine Trzin Tone Peršak. V svojem nagovoru je poudaril veličino mož, ki so v preteklosti veliko prispevali k kulturi Slovenije. To so bili Edvard Kocbek, dr. Vekoslav Grmič, Edvard Vaupotič, Davorin Trstenjak, dr. Anton Korošec, Viktor Vrbnjak, dr. Fran Ilešič, dr, Bratko Kreft, dr. Jakob Ploj in še mnogi ki so izhajali iz tega področja. Tudi sam je hodil 3 leta v OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici. Kot je dejal, se z odprtjem te veličastne zgradbe dogaja kulturni čudež, ki daje novo upanje k razvoju kulture in umetnosti v občini Sv. Jurij ob Ščavnici.
Slavnostni govornik je bil akad. prof. dr. Jože Trontelj, ki se je v svojem nagovoru dotaknil pomembnosti kulture za človeka in družbo. Ob tem je poudaril pomen vzgoje človeka od otroštva do odraslosti. Pri tem ima največjo vrednost vzgoja in vzgled v družini, nato v vrtcih in šolah. Ključe od Kulturnega upravnega središča je akad. prof. dr. Jožetu Trontlju , ki je skupaj z županom Antonom Slana in predsednico Zveze kulturnih društev Simono Filipič, prerezal trak ob odprtju, predala Simona Filipič. Po ogledu notranjosti doma so si gostje in obiskovalci odprtja v veliki dvorani, ogledali bogat kulturni program v katerem so nastopali otroci OŠ in iz vrtca Sonček, ki deluje v okviru OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, člani Ljubiteljskega dramskega društva Sv. Jurij, pevska zbor MPZ Sv. Jurij ob Ščavnici in MPZ DU Jakob Šešerko Sv. Jurij ob Ščavnici, Kulturno plesna skupina KAN KAN in še kateri. Dogodek so s svojimi likovnimi stvaritvami, ki so jih razstavili v prostorih Kulturnega in upravnega središča, popestrili člani Likovnega društva. Kulturno društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Sv. Jurij ob Ščavnici pa je pripravilo razstavo razglednic kraja. Po končani prireditvi so organizatorji odprtja Kulturnega in upravnega središča vse udeležence povabili k druženju, kjer so jih pogostili.