Društvo za zdravo življenje „Nova pot“ iz Radencev pripravlja to soboto, 2. marca, nadvse zanimivo in aktualno, že 13. tradicionalno letno predavanje s strokovnimi delavnicami. Na dogodku, ki se bo začelo ob 9.00 uri v Kongresni dvorani Hotel Radin v Radencih, bosta osrednja predavatelja: Lidija Kociper, univ. dipl. psiholog, ter Jože Kociper, dr. med. spec. psihiater. Tema njunega predavanja pa nosi naslov: Konflikt – vir nesporazumov ali priložnost za rast. Kot nam je povedal predsednik društva za zdravo življenje „Nova pot“ Milan Osterc, ki bo tudi sam pozdravil vse prisotne, katerih pričakujejo veliko iz Celega Pomurja in Slovenskih goric, bo samo predavanje z ogledom filma trajalo do 12,15 ure. V naslednji poldrugi uri pa je predvideno še delo v malih skupinah, nato pa še plenum, ter pozdravni nagovor gostov, in zaključek s skupnim kosilom.
Celotno izobraževanje, za katero bodo izdali tudi potrdila o udeležbi na strokovnem predavanju, je brezplačno, udeleženci pa si bodo plačali samo kosilo. »Ne dovolite, da bi vas pogrešali«, pravi predsednik društvo, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva, Milan Osterc.
Sicer pa, čeprav se je stanje v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih do leta 2005 izboljšalo in je količina popitega alkohola bila znatno manjša, znašala je 10,3 litrov popitega alkohola na odraslo osebo (nad 15 let), se je meja do leta 2009 spet malo dvignila in znašala 10,5 litrov popitega alkohola na odraslo osebo. Kljub vsemu je stanje še vedno kritično, kar še posebej čutijo mnogi otroci v družinah alkoholikov, tukaj pa so tudi druge težave povezane s čezmernim pitjem alkoholnih pijač. „Slovenija je med prvih sedem držav z najmanjšim uživanjem alkoholnih pijač pri moških“, pravi Vesna Kerstin Petrič iz Ministrstva za zdravje, ki med drugim opozarja tudi na problematiko alkohola med mladimi, predvsem na maturantskih izletih in maturantskih paradah. Predstavila pa je tudi problematiko bolezni, predvsem ciroze jeter in pa same smrtnosti. Tako je v letu 2009 zaradi alkohola umrlo 841 ljudi, kar pomeni 4,5 % vseh smrti. „Ne pozabimo pa niti na nasilja v družini in prometno varnost. Čeprav tukaj moramo poudariti, da se je stanje glede prometne varnosti in prometnih nesreč pod vplivom alkohola zmanjšalo, saj smo pred tremi leti beležili katastrofalne podatke, predlani pa je takih nesreč bilo le še petina“, je pojasnila Kerstin Petričeva, ki dodaja, da je alkohol tudi ekonomsko breme.
Ko gre za Pomurje, pa raziskave tudi kažejo, da se v regiji zmanjšuje število tistih, ki čezmerno uživajo alkohol. To je po besedah zdravnice Tatjane Krajnc Nikolič iz Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Murska Sobota, pozitivna novica in velik uspeh vseh, ki se ukvarjajo s krepitvijo zdravja v regiji. S problematiko uživanja alkohola v Pomurju se namreč poleg zdravstvenih delavcev ukvarjajo tudi šole in vrtci, policisti in nevladne organizacije. Da se v regiji, ki velja za revnejšo, in v času splošne krize zmanjšuje uživanje alkohola, je po besedah Krajnc Nikoličeve rezultat njihovega skupnega dela. Problem čezmernega pitja alkohola namreč ni samo probleme ene osebe, ampak je problem družbe kot celote. Kljub vsemu na podlagi statističnih in podatkov iz raziskav, je jasno, da je problem čezmernega pitje alkohola v Sloveniji in Pomurju eden od vodilnih javno-zdravstvenih problemov. Dokazano je, da je čezmerno pitje alkohola neposredno povezano s socialno-ekonomskim stanjem. Regije, ki so socialno-ekonomsko šibkejše, imajo več problemov z alkoholom. Ljudje, ki so pripadniki nižjih socialno-ekonomskih slojev in manj izobraženi, več pijejo, je pravi Krajnc Nikoličeva.
Uživanje alkohola je eden od vodilnih dejavnikov tveganja za zdravje ljudi, saj čezmerno pitje skrajšuje življenjsko dobo. Pivske navade v Sloveniji in Evropi pa se sicer spreminjajo. Medtem ko se pri odraslih kaže trend upada pitja alkohola, med mladimi narašča, kar je posebej zaskrbljujoče, pravi Krajnc Nikoličeva. Pri mladih posebej narašča zelo tvegana oblika pitja, to je popivanje. Medtem ko se je popivanje med mladimi v Evropi zmanjšalo, se je v Sloveniji povečalo. „Prav zato so številne aktivnosti ZZV Murska Sobota v Pomurju usmerjene v preprečevanje pitja alkohola med mladimi. ZZV sicer izvaja aktivnosti, ki niso namenjene le zmanjševanju pojava pitja alkohola, ampak so usmerjene tudi v preprečevanje, da bi posameznik sploh začel piti alkohol. Tako so usmerjene v spremembe življenjskega sloga in h krepitvi zdravja“, je poudarila Krajnc Nikoličeva.
Med državami EU je Slovenija po povprečni popiti količini čistega alkohola na prebivalca (od 10,3 do 13,5 litra) v letu dni na petem mestu. Po oceni zdravstvenega ministrstva je treba tej količini prišteti še vsaj štiri litre iz neregistrirane porabe. Pri nas je 42 odstotkov prebivalstva odvisnih od alkohola, le pet odstotkov alkohola sploh ne pije.