Minulo soboto, zadnjo v letošnjem februarju, je v Gasilskem domu Gornja Radgona potekalo nadvse zanimivo in aktualno predavanje povezano s prometno zakonodajo ter varnosti v prometu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Gornja Radgona je namreč, v sodelovanju z Združenjem šoferjev in avtomehanikov Gornja Radgona, Policijsko upravo Murska Sobota in Avtošolo „Obvezna smer“, pripravil predavanje na temo: „Varnost v prometu“. Svoje sta predvsem povedala policijski inšpektor na PU Murska Sobota, mag. Srečko Šteiner, ter lastnik šole varne vožnje „Obvezna smer, Marjan Jurinec, ki sta tudi odgovarjala na vprašanja poslušalcev, ki jih žal, v snežnem dopoldnevu ni bilo veliko. Manjkalo je namreč več tako poklicnih voznikov, kot vseh drugih, saj je šlo za zelo aktualno problematiko, s katero se vsi vozniki vsakodnevno srečujemo.
Vozniki so med drugim lahko slišali, kako se izogniti plačevanju denarnih kazni, odvzemu vozil, predvsem pa prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ter kako ga ponovno pridobiti. Sploh pa je Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP-A), ki velja od lanskega julija, in ki je nekoliko omilil sankcije za voznike, saj je nekatere kazni znižal, pa tudi manj je pridržanih voznikov, je predstavil policijski inšpektor, mag. Srečko Šteiner. Inštruktor vožnje Marjan Jurinec pa je predvsem spregovoril o tem kako po novi zakonodaji opravljamo vozniške izpite za različne kategorije, vse skupaj pa je bolj zapleteno kot si lahko mislimo, saj je po veljavni zakonodaji več kategorij kot je to bilo prej ko so obstajale samo kategorije: A, B, C, D, E. Seveda je vse skupaj še vedno težje za tiste, ki vozniški izpit opravljajo prvič, kot za voznike, ki so ostali brez izpita in ga morajo opravljati ponovno. Jurinec je spregovoril tudi o tem, kako pravilno prevoziti krožno križišče, saj naj bi to še vedno povzročalo težave praktično vsakemu drugemu vozniku, zlasti tistim starejšim. Med drugim je dejal, da se levi smerniki v rondoju nikoli ne uporabljajo, desni pa le ob zapuščanju krožišča. Še hujšo težavo voznikom povzročajo dvopasovna krožna križišča, in tukaj je Jurinec dejal, da ni nobena sramota, če narediš kakšen krog več po notranjem pasu, kot da povzročiš nesrečo.
In kot je tukaj dodal inšpektor Šteiner je pri prekršku v krožišču kazen, ki je bila kar 300 evrov in tri kazenske točke, sedaj znižana na 120 €. Mag. Šteiner iznesel tudi primer dvopasovnega krožišča ob Lendavski in Industrijski ulici v Murski Soboti, kjer so že pred dobrim letom z bližnjega nadvoza posneli video film, ki uprizarja pravi kaos... Sicer pa, varnost cestnega je vprašanje, staro skoraj toliko, kot cestni promet. Ko so se vozila namenjena prevozu tovora in ljudi pričela gibati s hitrostjo, ki je presegla hitrost hoje pešca, je promet zahteval prve žrtve. To so najprej bili pešci, potem pa tudi potniki v vozilih. In tedaj je morala država učinkovito ukrepati, da bi tudi na tem področju zaščitila svoje državljane. Tako so nastala prva prometna pravila. Od tedaj so nova in nova spoznanja vedenja in znanje na področju cestnega prometa in omogočila kompleksnejši pristop k obravnavanju in zagotavljanju varnosti cestnega prometa. Leta 1874 je cesar Franc Jožef razglasil deželni zakon, s katerim je uveljavil policijski red na javnih cestah v Vojvodini Krajnski. Ta prometna pravila so bila eden prvih znanilcev reda na slovenskih cestah in so urejala predvsem vožnjo konjskih vpreg. 22 let kasneje je cesar razglasil še zakon o vožnji s kolesi po javnih cestah v Vojvodini Krajnski. Prvi avtomobil je bil v Ljubljano pripeljan v letu 1898. Že leta 1926 pa so se prometna pravila in prometni znaki poenotili z evropskimi.
Varnost v cestnem prometu zadeva vse državljane, saj lahko vsi prispevajo k večji varnosti cestnega prometa. Čeprav so bili do zdaj sprejeti ukrepi učinkoviti, število smrtnih žrtev na cestah v Evropski uniji ostaja zelo visoko. „Na leto se zgodi 1,3 milijona prometnih nesreč, v katerih umre 43.000 ljudi, poškodovanih pa jih je 1,7 milijona. Glavni vzrok za smrtnost je vedenje uporabnikov cest: hitrost, vožnja pod vplivom alkohola ali mamil, utrujenost, neuporaba varnostnih pasov in zaščitnih čelad itd. V evropskem akcijskem programu za varnost v cestnem prometu je opredeljenih nekaj glavnih področij dejavnosti: spodbujanje uporabnikov cest k bolj odgovornemu vedenju (večje upoštevanje obstoječih pravil hkrati s strožjimi kaznimi, da bi omejili nevarno vedenje), podpiranje tehničnega napredka, da bi povečali varnost vozil, in izboljšanje cestne infrastrukture z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije. Med načrtovanimi pobudami so tudi zbiranje in analiza podatkov o fizičnih poškodbah zaradi prometnih nesreč in raziskave o najboljših rešitvah. Za uspeh je pomembno, da si odgovornost delijo vsi: države članice, regionalni in lokalni organi, industrija, prevozniki in zasebni uporabniki. Akcijski program predlaga njihovo splošno zavezanost Evropski listini o varnosti v cestnem prometu“, je dejal mag. Srečko Šteiner, ki je dodal, da je v Pomurju v obdobju 2000 – 2012 na cestah umrlo 208 udeležencev v prometnih nesrečah.
Policijski inšpektor je predstavil tudi omenjeno novelo Zakona o varnosti cestnega prometa, ki je dopolnila oz. spremenila zakon, ki je veljal po 1.7.2011 in je bil razdeljen v štiri zakone, in sicer: Zakon o pravilih cestnega prometa; Zakon o vozilih; Zakon o cestah in Zakon o voznikih. Kljub omilitvi kazenskih sankcij, to ne velja za najhuje prekrške, ki predvidevajo tudi začasni odvzem vozniškega dovoljenja (VD), katerega namen je takojšnja odstranitev nevarnih voznikov s ceste. „Gre za primere najhujših kršitev pravil o hitrosti vožnje, vožnje pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog in vožnje v nasprotni smeri od dovoljene na avtocesti, hitri cesti VD odvzame policija ob ugotovitvi prekrška, o dokončnem začasnem odvzemu VD pa odloča sodišče. Pred tem je ureditev v ZVCP omogočala začasen odvzem VD v primerih storitve prekrška, pri katerem je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se storilcu po zakonu izreče prenehanje veljavnosti VD le do 24 ur, nato pa je bilo potrebno začasno odvzeto VD vrniti. Po noveli zakona se bo tako VD odvzelo do pravnomočnega zaključka postopka o prekršku, vendar najdlje za toliko časa, kot ga določa zakon za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja. Na predlog obdolženca se bo lahko začasno odvzeto VD vrnilo pred zaključkom postopka, če bo sodišču predložil potrdilo o opravljenem kontrolnem pregledu, to pa je zdravniško spričevalo po Zakonu o voznikih in bo sodišče na podlagi predloženega zdravniškega spričevala, narave in pomena očitane kršitve, osebnosti obdolženca in drugih okoliščinah ocenilo, da začasni odvzem ni neizogibno potreben za varnost cestnega prometa“, je med drugim dejal mag. Šteiner, ki je omenil tudi strožje sankcioniranje povratnikov na področju kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa, ko gre za hujše prekrške, ki so kot rečeno nekoliko milejši kot v času ministrice Katarine Kresal. Kakorkoli že, škoda je samo, da se zanimivega in aktualnega predavanja, kjer so obiskovalci lahko vprašali vse kar jih zanima, ni udeležilo še več poslušalcev, saj bi se nedvomno marsikaj naučili.
Organizatorji, ki so med drugim poskrbeli tudi za odsevne trakove, kresničke, različne prospekte in drugo preventivno gradivo povezano z varnostjo v prometu, so upravičeno razočarani, da se je koristnega in aktualnega predavanja udeležilo le poldrugi ducat občanov. Predvsem so pogrešali mlade voznike, o katerih je še posebej tekla beseda, enako je zraven bila le ena voznica nežnejšega spola (ravnateljica OŠ Radenci Nataša Zmazek), čeprav so ugotovili, da se zlasti v kočljivih prilikah na cestah slabše znajdejo. Zato pa je zraven bil 92-letni Andrej Husar, ki je voznik že od davnega leta 1939, torej že 74. leto, predavanju pa je prisluhnilo še nekaj starejših ljudi, ki vozniki že več kot pol stoletja, ostali pa so raje skozi domače okno opazovali grmade snega, kakšnih na radgonskem območju že desetletja ni bilo...