Stranice – Žalostni so aktivisti v društvih za zaščito živali, enako vsi slovenski ljubitelji živali in tudi drugi ljudje dobre volje, ko kljub mnogim preventivnim in tudi represivnim aktivnostim, po vsej državi, srečujejo vedno več žalostnih primerov nezaslišanega in nečloveškega trpinčenja nemočnih živih bitij. Ob vsakodnevnem trpinčenju, zlorabi, zanemarjanju in tudi ubijanju nedolžnih živali, ki smo jim priča po vsej državi, vse pogostejša so vprašanja ljubiteljev živali in sploh ljudi dobre volje: Kam gre naš svet? Ne le ljubiteljem živali temveč tudi vsem ljudem z zdravim razumom po vsej državi, praktično vsakodnevno zastaja dih ob človeški krutosti in podlosti, ki ji očitno ni konca. Prepričani so, da bi samo poostritev zakonodaje stanje nekoliko spremenilo, še zlasti če bi odgovorni izvajali zakonodajo. Žal ljubitelji živali ugotavljajo, da tudi odgovorni, omenjajo zlasti uradne veterinarje (veterinarski inšpektorji), pogosto ne izvajajo svojega poslanstva, in so zaradi tovrstne ignorance še bolj razočarani.
In prav to se je konec prejšnjega tedna pripetilo zaščitnikov živali iz Društvo Animal Angels Slovenia (DAAS), ki ima sedež v Ljubljani. Dobili so namreč anonimno prijavo o trpinčenju psa v Stranicah pri Slovenskih Konjicah. Že v petek so podali prijavo na VURS, jih tudi klicali in prosili, če lahko gredo na ogled. „Ker niso šli, sva šli v akcijo članici našega društva. In zadnji hip sem jo skusila in zbežala iz kraja dogodka, saj me je lastnik lovil, ker me je opazil, da fotografiram ubogega psa. Šele takrat mi je bilo jasno, zakaj ni bilo odziva, ko se zadevo prijavila policiji in VURS. Kar nekajkrat sem klicala in ni bilo odziva, policaji so mi celo rekli, da potrebujejo pisno prijavo, da dobijo patruljo iz Celja, ker ne moreta iti samo dva na kraj dogodka. Gospa iz VURS si tudi sama ni upala na kraj dogodka, brez spremstva policije. Torej vsi so se bali lastnika. Kljub temu, po poldrugi uri smo se končno vsi dobili - seveda sem jim zagrozila z mediji, drugače jih sploh ne bi bilo! Šli so na kraj dogodka. Z njimi nisem smela“, nam je razlagala Valerija Kršlin iz DAAS.
Po vrnitvi z ogleda, ji je veterinarska inšpektorica povedala, da „pes ni v življenjski ogroženosti, saj da ima le bradavico na čelu, s katere krvavi, ko se udari, pes pa je normalno rejen. Povedala sem ji, da prej ko sem bila s kolegico, ni imel vode, ne hrane, pa je rekla, da jo je imel nekje ob hiši, in da nisem videla. Na vprašanje, če je kuža cepljen ali ne, je rekla, da to pa ne ve, ker je bil doma samo oče, lastnik pa je sin, katerega ni doma in tega podatka ni pridobila. Ga pa bo, ko bo šla po nekaj dnevih ponovno na ogled, če je lastnik psa peljal veterinarju ali ne. Dodala je še, da ta podatek sedaj ni nujen, ker v tem primeru naj bi se šlo za življenjsko ogroženost psa, kar je ugotovila, da ni! Rekla sem ji, če je videla zanemarjeno in zavozlano dlako in je dodala, da to pa je normalno, ker dolgodlaki psi so lahko zavozlani in ne pustijo se vsi razčesati. Tudi uta ni v senci, a je to v redu, ker ima dovolj dolgo vrigo, da odide v senco. Uta niti ni izolirana, ampak to je očitno o.k.?! V glavnem pes ostaja pri lastniku, le molim lahko, da se ga po vsem tem ne bo znebil“, je razočarana Valerija, ki pravi, da je še vedno pod stresom, saj je v zadnji sekundi speljala z avtom, ker naj bi lastnik psa že bil pri avtomobilu in hotel priti v tistem besu do nje!
Skupaj s kolegicami in drugimi ljubitelji živali si edino upam, da se zgodba izteče pozitivno za kužka. Zato je opustila pregon zapore lastnika, ki jo je napadel, čeprav ni bila na njegovem ozemlju. Pravi pa, da je pes (na sliki) za takojšnjo zdravljenje, ne čez nekaj dni. „Kaj se bo zgodilo če bo prišlo do okužbe, evtanazija. Ne, ne, potrebno je nujno spremeniti zakonodajo“, je še dodala naša sogovornica, ki bo še naprej z enako mislečimi reševala nedolžne živali...