Bodeča žica ovira za migrante in past za živali
Ljubitelji živali ogorčeni zaradi postavitve žičnatih ograj, ki vsakodnevno pokonča na desetine in stotine prostoživečih živali. Šefic obljubil hitro ukrepanje.
Očitno je, da odgovorni za postavitev bodeče žice ob meji s Hrvaško niso razmišljali, da je to, poleg ovire za nenadzorovan prihod migrantov, tudi velika past za nedolžne živali, ki jih meddržavne meje in problemi ne zanimajo. Zato pa so ogorčeni ljubitelji živali in vsi, ki dnevno spremljajo žalostne fotografije srnjadi in vseh drugih živali, ki umirajo v groznih mukah in trpljenju. In z željo, da bi rešili kar se še lahko reši, se je organizirala skupina prizadevnih članic Društva za zaščito živali Pomurja (DZŽP), ki opozarjajo, da je dragoceno vsako življenje vseh živih bitij, torej tudi nedolžnih živali. Sprašujejo se, ali se odgovorni sploh zavedajo, kolikšne so muke, ko te rezila razrežejo pri polni zavesti, ko se želiš rešiti iz morilske žice? Kakšno grozo doživlja nedolžno bitje, ki je želelo, le prečkati pot, ki jo je bila vajena? Grozljiva je misel na strah in agonijo košute, ki je umirala in umrla v mukah, ko se ji je ob vsakem premiku iz telesa pocejala kri in je življenje odtekalo iz nje? Predstavljamo si samo lahko kakšna bolečina je, če se urežemo in to bolečino postoterimo...
„Žalost in nemoč, ki se ob teh prizorih pojavi v vsakem srcu sočutnega in čutečega človeka je velika. Z vso resnostjo se sprašujem, kako si lahko kdorkoli dovoli takole mučenje živali? Zato javno sprašujem predsednika vlade Mira Cerarja, predsednika države Boruta Pahorja in vse, ki so odgovorni za postavitev smrtonosnih žičnatih ograj z rezili, kdo bo prevzel odgovornost? Kaj bo v zvezi s tem narejenega, da se zaščiti nedolžne živali? Postavitev teh rezil je nedopustna in muke, ki so jih in jih bodo na žalost do odstranitve še prestajale živali, ki se bodo ujele v smrtonosno ograjo, so nepredstavljive. G. Cerar ljudstvo vam je zaupalo funkcijo vodenja vlade v upanju, da boste zmogli svojo funkcijo opravljati etično, odgovorno in moralno. Zaradi vaše odločitve trpijo nedolžna bitja, ki niso kriva za migracije. Na dušo vam polagam, da odstranite to grozljivo ograjo, ki spada v srednji vek in rešite probleme drugače. G. Pahor zanima me, če lahko ob teh prizorih zamahnete z roko in če se vam ne zdi, da je žrtev prehuda? Vprašanja o etiki, morali, sočutju in vsej grozljivosti teh dogodkov, naslavljam na vse odgovorne. Kaj boste storili, da preprečite, da se to ne bo zgodilo nobeni živali in nobenemu človeku več“, se sprašuje ljubiteljica živali Breda Turk.
Prepričana je, da uboge živali plačujejo grehe človeške nepremišljenosti in brezčutnosti.
„Upam, da se vsi vi, ki ste krivi za to, zavedate, da bo nekoč prišel račun. Da boste morali odgovarjati za svoja dela, za takele odločitve. Apeliram na vse omenjene, da se odločijo za drugačne ukrepe, za drugačno pot, ki ne bo tlakovana s krvjo in trpljenjem nedolžnih. Pozivam Vas v imenu vseh živali, da se odločite, ukrepate takoj in umaknete ograje, ki povzročajo smrt in trpljenje. Boste zmogli najti v sebi razum, etiko in ravnali tako, da vas ne bo sram“, dodaja naša sogovornica.
Najhuje pri vsem skupaj je, da je živalim ujetim v žico praktično nemogoče pomagati in je prava grozljivka, ko gledaš sirote živali zapletene v žico, ki se jim ob vsakem najmanjšem gibu bodice le še bolj zažirajo v meso in se vsakemu, ki ima srce, lahko le (z)meša, če to vidi... „Nam je iz žice uspelo rešiti srninega mladiča, enkrat jelena in enkrat ptico - pava. Pri vseh je bila ista zgodba - tako so se izčrpali med bolečimi poskusi da se rešijo žice, da so obležali in smo jih potem napol nezavestne počasi osvobodili žice. Tam, kjer smo lahko, smo na žico namestili plapolajoče trake/cunje ter žvenkljajoče predmete, tam je bilo potem ujetih živali precej manj - če je kaj takega možno namestiti na žično ograjo ob meji pa ne vem oz. dvomim...“, razmišlja Sandra iz DZŽP, ki predlaga, da bi vsaj kakšne barvne trakove obesili na žične ograje. V društvu predlagajo tudi, da vsa sorodna slovenska društva enako druge organizacije podpišejo zahtevo do vlade za njuno ukrepanje, saj bi tudi navadni odsevni predmeti vsaj nekoliko omilili tragedijo, kar se že vidi v primeru Madžarske.
„Divjad se hrupu/migetanju umika - koluti žice mirujejo in divjad jih ne vidi oz. jih zazna prepozno, saj imajo živali svoje poti in če se na njih pojavi nekaj neslišnega in slabo vidnega se preprosto zaletijo, zapletejo ali pa je ne uspejo preskočiti ker je ne pričakujejo in nanjo niso pripravljene“, poudarjajo v DZŽP, čigava predsednica Breda Habjanič je že pisala državnemu sekretarju na MNZ Boštjanu Šeficu. „V zvezi s postavitvijo žičnate ograje vas prosimo za pojasnitev, na kakšen način delujete preventivno, da se živali ne bi zapletale v ograjo in kakšne so načrtovane nadaljnje aktivnosti glede tega? Ograja z bodicami na slovenski meji je resna nevarnost za divje in prostoživeče živali, katerim se je s postavitvijo potencialno zelo nevarne ovire preprečilo gibanje po njim ustaljenih poteh. Ograja postavljena na madžarski meji je povzročila že več poginov divjadi v mukah, zato smo prepričani, da se bo isto zgodilo tudi na naši meji, kar pa lahko s skupnimi močmi nevladnih organizacij in predstavnikov državnih organov vsaj zmanjšamo, če ne že preprečimo. Mi smo pripravljeni vključiti se in pomagati po naših močeh. V Društvu za zaščito živali Pomurja imamo na podlagi lastnih izkušenj s terena predloge, kako z minimalnimi stroški to storiti. Ukrepati je potrebno takoj, zato vas prosimo, za čim hitrejši odziv, v nasprotnem primeru, če bomo vsi čakali in nič ukrenili se bojimo, da se bo zgodila »humanitarna katastrofa živalskih migrantov«, katerim ne moremo z besedo ali napisom sporočiti, da prehod, ki so ga do včeraj uporabljali za domačega, več ni njihova pot“, je zapisala Breda Habjanič.
Takoj se je odzval tudi državni sekretar Šefic, ki je zatrdil, da da razmišljajo o tem, kako zaščititi tudi živali pred morebitnimi poškodbami. „Kot resnično velik ljubitelj živali sem zelo zainteresiran tudi osebno, da poskušamo s skupnimi močmi najti učinkovito rešitev“, pravi Šefic, ki skupaj s sodelavci ter predstavniki društev hitro začeli s konkretnimi dogovori in ukrepanjem.
Sicer pa so se živali, med iskanjem novih poti, začele pogosteje gibati preko nevarnih prometnic, tako da sedaj morajo tudi vozniki biti še bolj pozorni. V DZŽP razmišljajo tudi o avstrijskem modelu, ko so na predelih, kjer so oni postavili bodečo žici, še pred slednjo postavili nekakšno varovalno ograjo ravno zaradi tega, da se v njo ne zapletejo ljudje in živali...