Podobno kot vsako leto so pomurski policisti (tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš in Boris Rakuša, samostojni policijski inšpektor SUP), skupaj z Milanom Nemešem, dr. med. spec. kirurgom iz SB Murska Sobota, Lejo Žido, predstavnico Društva za zaščito živali Pomurja, pripravili novinarsko konferenco na kateri so opozorili na posledice nepremišljene in objestne uporabe pirotehničnih izdelkov ter pozvali k mirnim in varnim prazničnim dnem. PU Murska Sobota si že vrsto let prizadeva, da z izvedbo preventivnih kot tudi represivnih aktivnosti poda prispevek k preprečevanju negativnih posledic pri uporabi pirotehničnih izdelkov. „Tako tudi letos sodelujemo v preventivnih aktivnostih, ki potekajo na državni ravni v okviru projekta Bodi zvezda, ne meči petard, ki je namenjen osveščanju o škodljivih in nevarnih posledicah uporabe pirotehničnih izdelkov. Letošnjo preventivno akcijo podpira tudi smučarski skakalec Peter Prevc, vrhunski športnik zaposlen v policiji“, je med drugim dejala Rauševa.

V času od 30.11.2016 do 10.1.2017 so policisti na PU Murska Sobota prejeli 25 (18) prijav v zvezi uporabe pirotehničnih sredstev. Ugotovljenih je bilo 6 (1) kršitev Zakona o eksplozivnih in pirotehničnih izdelkih. V zvezi s pirotehničnimi izdelki so bile opravljene tri hišne preiskave in obravnavani so bili trije dogodki poškodovanja premoženja. Policisti so v omenjenem obdobju zasegli 551 (96) kosov petard. V času do sedaj, v letu 2017 so pirotehnični izdelki v Pomurju bili zaseženi 27. novembra pri hišni preiskavi, ki jo je opravila PP Murska Sobota, 8. decembra so bili pirotehnični izdelki zaseženi na eni izmed pomurskih osnovnih šol in 13. decembra v bližini ene izmed pomurskih srednjih šol.

Dr. Nemeš je opozoril, da so poškodbe s petardami in podobno pirotehniko še vedno prisotne, čeprav je njihovo zdravljenje zelo boleče, dolgotrajno in konec koncev tudi drago. V tem času pa so, poleg starejših občanov in majhnih otrok, ki so še posebej vznemirjeni ob nepotrebnem pokanju, še posebej zaskrbljeni ljubitelji živali, saj opozarjajo na (pred)praznične nevarnosti za svoje štirinožce, a tudi za rejne in prostoživeče živali. „Vsi pasji in mačji skrbniki, se moramo vsako leto znova pripraviti na praznike, na čas, ko je poleg lepih stvari tudi veliko takšnih, ki so lahko za naše ljubljence nevarne. Praznovanje novega leta traja ponavadi kar ves december in pogosto ljudje tega ne moremo početi brez petard in raket. Mnogi psi doživijo zaradi teh "zabav" hud šok in pogosto celo neodpravljiv strah in celo paniko pred pokanjem. Zato imejmo v prazničnih dneh na sprehodu psa vedno na povodcu, saj nikoli ne vemo, kdaj bo počilo... V najbolj kritičnih dneh je še najbolje, da psihično bolj občutljivim kužkom dajemo blaga pomirjevala, ki pa naj jih predpiše veterinar. Če je le mogoče, naj na Silvestrovo kuža ne bo sam v hiši, prav tako ne v pesjaku. Še najbolje, da najdaljšo noč preživi skupaj z nami“, svetujejo strokovnjaki lastnikom štirinožnih prijateljev.

Kot poudarjajo na portalu Moj pes, tukaj je tisti lepši del leta, ko vse diši po prazničnih piškotih, med ljudmi pa veje prijetno praznično vzdušje. Žal pa to praznično vzdušje, če izvzamemo omamne vonjave iz kuhinje, našim kosmatincem ni nujno tako simpatično. Prav nasprotno, velikokrat so prazniki zaradi človeške afinitete do pokanja in svetlobnih učinkov za pse presneto stresni. Nekoliko boljše je sicer, odkar je uporaba pirotehničnih sredstev omejena le na dneve med božičem in novim letom, a pokanju se žal kljub temu ne moremo izogniti. Naj omenimo, da najmanjša globa, predpisana za nepravilno uporabo pirotehničnih sredstev (torej tudi za uporabo pred 26. decembrom) znaša 400 evrov, kršitve pa lahko prijavite policistom. Problem nastane še zlasti v primerih, ko je naš kuža že imel slabe izkušnje in se ob vsakem pokanju trese, sope, se slini in je prestrašen še dolgo po tem, ko neha pokati. Ponavadi se mu zmanjša tek, na prostem pa ima rep vedno potisnjen globoko pod trebuh. Nekateri psi se ob poku tako prestrašijo, da v paniki celo uspejo zbežati.

Psi denimo slišijo bistveno višje frekvence (ljudje slišimo zvoke do 20.000 Hz, psi pa do 65.000 Hz). Psi slišijo zvoke, ki so štirikrat bolj oddaljeni (ljudje najmočnejše zvoke slišimo do kilometra in pol daleč, pes pa isti zvok zasliši, ko je oddaljen do šest kilometrov). Tako si skrbniki niti predstavljati ne moremo, kakšna vojna se med prazniki za našega psa odvija zunaj. Strah zaradi pokanja bo pri našem psu zagotovo nekoliko manjši, če bomo njihovi skrbniki med pokanjem ostali povsem mirni. Marsikateri kuža bo sam ugotovil, da pokanje ne povzroča nikakršnih posledic in bo zato strah izgubil. Strah brez podlage je za vsak organizem huda obremenitev in zmanjšuje kakovost življenja tako psu, kot seveda tudi njegovim skrbnikom. Strah pred petardami je težko povsem odpraviti.

Strokovnjaki pravijo, da pomirjevala smemo dajati psu le po posvetu z veterinarjem in le sredstva, ki jih veterinar priporoča. Ti pripravki so različnih vrst, od blažjih do močnejših, primerni za to ali ono pasmo psa, vsem pa je skupno to, da našim pasjim prijateljem olajšajo in omogočijo mirne praznične dni. Plašnega in občutljivega psa ne smemo nikoli kaznovati, saj bi s tem njegov strah le še povečali. Med napadom strahu psa tudi ne smemo tolažiti, niti ga ne skušamo umiriti. Če bomo sami ostali umirjeni in se ne bomo vznemirili, bo kuža kmalu ugotovil, da njegov strah ni utemeljen. Vsako prestrašenost psa moramo povsem spregledati, še zlasti, če je tako vedenje brez prave podlage. V dnevih, ko poka največ petard in ljudje spuščajo največ pirotehničnih sredstev, damo psičku šele pozno popoldne obrok, razdeljen na dva dela. Obrok naj bo bogat z beljakovinami, približno uro pozneje pa mu damo še en manjši obrok, v katerem naj prevladujejo ogljikovi hidrati. Takšna oblika hranjenja pomirjujoče vpliva na psa. Za pse, ki so nagnjeni k driski, takega obroka ne priporočamo, dobijo naj hrano, kot jo uživajo ponavadi. Ko pes, sicer močno preplašen, med zunanjim truščem mirno leži, mu kot nagrado ponudimo priboljšek, hkrati pa bo le-ta v živali prebudil pomiritveni občutek ugodja. Psa lahko med največjim živ-žavom zamotimo tudi z igro. Ko je kuža sam v hiši, moramo paziti, da bo v prostoru, od koder ne bo mogel pobegniti. Še najbolje pa je, da v dneh, ko hudo poka, nikoli ni sam. Če bo kuža v hiši sam, je pomembno, da je navajen prostora. Okna moramo zatemniti, da pes ne bo videl bliskov oziroma svetlobe, ki jo oddajajo pirotehnična sredstva. V prostoru naj ima kuža tudi svoje ležišče oziroma odejo, pa tudi najljubše igračke. Prav je tudi, da ima na voljo svoj "brlog", dovolj je že, da gre lahko pod mizo. Psu, ki živi v hiši pa lahko pomagamo tako, da naredimo zvočno svetlobno bariero s spuščenimi roloji, prijeten zvok televizije ali radijskega sprejemnika, ki ga je sicer vajen, pa nekoliko ojačamo.

Zaradi pokanja petard nikoli ne smemo uporabiti zamaškov, ki jih ponujajo nekatere trgovine za živali. Spričo zelo razvitega pasjega sluha ti zamaški niso kdove kako učinkoviti, hkrati pa utegnejo postati nevarni. Pasji sluhovod je namreč razmeroma dolg in če bomo zamašek potisnili pregloboko, bomo potrebovali veterinarjevo pomoč, saj ga brez posebne prijemalke ne bomo mogli izvleči. Zamaški v uhljih pse ponavadi tudi zelo motijo, zato otresajo z glavo, tujek skušajo odstraniti tudi s tačkami, tako da se lahko celo poškodujejo z ostrimi kremplji. Zaradi močnega otresanja z glavo pa se na uhlju lahko pojavi hematom. Na sprehod s psom se vselej odpravimo preden se bo glavno rajanje začelo in nikakor ne sredi viška hrupnega dogajanja. Najbolje, da gremo na sprehod, ko večina ljudi še spi, ali pa je v službi. Psa tako ven peljemo zelo zgodaj zjutraj, zgodaj popoldne ali pa zelo pozno zvečer. Kdaj je okrog nas največ pokanja, najbolje vemo sami, zato je dobro, da na podlagi tega izberemo najmirnejši čas. Psi morajo biti zunaj vedno na povodcu, saj lahko nekateri zaradi poka postanejo panični in zbežijo ter se ne znajo več vrniti nazaj. Skrbnikovih klicev pa zaradi afekta ne slišijo.

Kužka lahko že tedne pred Silvestrovim počasi pripravljamo na silvestrski hrup. Psa lahko desenzibiliziramo na različne načine. To lahko zelo preprosto storimo s pomočjo cd plošče, na kateri so posneti zvoki petard, žvižganje raket in tudi drugi zvoki, povezani s silvestrom. Seveda moramo na začetku terapije te zvoke predvajati v primerni oddaljenosti in v naši navzočnosti, potem pa postopoma povečujemo jakost glasu, sprejemnik pa približamo psu šele takrat, ko bo do tišjih zvokov povsem ravnodušen. Vsekakor pa pri tem pazimo, da psa ne prestrašimo. Še najbolje je, da zvoke spremlja za psa prijetno doživetje, recimo igranje, tekanje za predmetom itd. Zelo pomembno je, da med predvajanjem zvokov pes nima nobenih negativnih izkušenj. Vse skupaj moramo početi z občutkom, zelo dobro je tudi, da se o tem posvetujemo še s kakim izkušenim vaditeljem psov ali s strokovnjakom za vedenje psov.