Že pred dobrimi štirimi meseci, 3. oktobra 2007, pred velikim senatom okrožnega sodišča na Ptuju, kateremu je predsedovala sodnica Katja Kolarič Bojnec, končala razvpita in dolgotrajna glavna obravnava zoper 26 – letnega Gorazda Bukviča iz Dražencev in 21 – letnega Petra Repca iz Hajdoš, katerima so sodili za umor znanca. In že takrat sta obtožena, skupaj s prisotnimi svojci, z različnimi občutki zapuščali sodno dvorano. Bukviča je namreč senat spoznal za krivega in mu izrekel 11 – letno zaporno kazen, ter obvezno zdravljenje zasvojenosti, po drugi strani pa je Repec bil oproščen vseh obtožb. Ker se Bukvič in njegov zagovornik nista pritožila na kazen, je sodba bila takoj pravnomočna, in kot smo že poročali, se slednji že nekaj tednov nahaja na prestajanju na Dobu, nekoliko drugače pa je bilo z drugoobtoženim Repcem, na čigavo oprostilno sodbo se je pritožilo tožilstvo. Toda pritožbeni senat Višjega sodišča v Mariboru, kateremu je predsedovala višja sodnica Vanja Obersnel, se je po preštudiranem spisu in odgovoru na pritožbo, katero je podala zagovornica obtoženega, odvetnica Slavka Junger Grebrovec, odločilo potrditi sodbo prvostopenjskega sodišča.
V sklepu višjega sodišča je med drugim zapisano, da je prvostopenjsko sodišče „v primeru Petra Repca pravilno ocenilo, da ne razpolaga s tako trdnimi dokazi, na osnovi katereih bi lahko obdolženca z vso gotovostjo spoznalo za krivega storitve očitenage mu kaznivega dejanja. Zato ga je utemeljeno oprostilo obtožbe...“. Tako je sedaj zanesljivo, da je Repec opran vseh očitkov v povezavi z enim najhujših in najbolj brutalnih umorov na ptujskem območju sploh.
Kakorkoli že, v začetku oktobra 2007, med branjem sodbe je predsednica senata ptujskega sodišča Katja Kolarič Bojnce, med drugim dejala, da je senat upošteval številne olajševalne okoliščine pri izreku sodbe za Bukviča, predvsem da doslej ni bil kaznovan; da je vse priznal in obžaloval; da ima majhnega otroka; ter da je v času umora, zaradi absistenčne krize bil bistveno zmanjšano prišteven. Je pa senat Bukviču podaljšal pripor do pravnomočnosti sodbe, kar si je poleg predloga tožilke, tudi sam želel, saj da je začel z zdravljenjem od odvisnosti in zato naj bi mu odprava pripora samo škodovala. Prav tako je senat Bukviča oprostil plačila vseh stroškov postopka ter njegovega zagovornika, glede odškodninskega zahtevka pokojnikovih svojcev (skupno okoli 40.000 €), pa jih je senat napotil na pravdo. Čeprav je bil oproščen in se je veselil takšnega epiloga pa tudi Peter Repec ni mogel biti posebej vesel. Sodišče ga je oprostilo, ker da je preveč dvomov, senat pa ni bil prepričan v popoln alibi.
Že pred izrekom sodbe, na številnih nadaljevanjih obravnave, je senat zaslišal veliko število prič in izvedencev, tako da so ocenili kako je zadeva bila zrela za odločitev. Ob koncu so zavrnili nekaj novih dokaznih predlogov obrambe Petra Repca, odvetnice Slavke Junger Grabrovec, in tako je po branju listninskih dokazov, postopek dokazovanja bil končan. In dokler je tožilka Aleksandra Kolarič vedno znova trdila, da je poleg priznanja Bukviča ter številnih drugih materialnih dokazov, obema obtoženima dokazano, da sta storila očitano kaznivo dejanje, je obramba seveda bila drugačnega mnenja, najbolj žalostno pa je le izzvenel zaključni govor očeta pokojnega Tomaža Vukoviča, Vladka. „Cela družina smo zaznamovani za vse življenje. Že na pogrebu mi je majhna hčerkica očitala, zakaj sem ji skuril brata. Zato si vedno znova zastavljam vprašanje, kje sem storil napako, da je do tega prišlo. Vsem skupaj nam bo potrebna temeljita psihološka terapija“, je žalostno razložil Vladko Vukovič.
Če se spomnilo, obtožnica je bremenila dva fanta, da sta 2. februarja 2007 umorila prijatelja, 23-letnega Tomaža Vukoviča z Zgornje Hajdine. Bil je to dejansko zločinski dogodek, za katerega le težko kdo najde opravičilo, ki je povzročil zgražanje ljudi na ptujskem območju in tudi širše. Ljudje so kar nekaj časa živeli v strahu, a je policija, natanko po tednu dni, odkrila storilca, ki sta končala v priporu. Dejanski morilec, ki ničesar ne zanika, in svoje početje nenehno obžaluje, Gorazd Bukovič je kot rečeno že na Dobu, sostorilec Peter Repec, ki je vseskozi zanikal pa je po približno mesecu dni v priporu, bil izpuščen na prostost. Kot poudarja tožilka Aleksandra Kolarič, je obtoženi Gorazd Bukvič, kritičnega 2. februarja lani, okoli 13. ure popoldan, v hiši svojih staršev v Dražencih, z dvema streloma iz očetove lovske puške ustrelil Tomaža Vukoviča. To naj bi počel v stanju absistenčne krize, ko ni mogel razumeti svojega dejanja. Peter Rebec pa je po obtožnici bil prisoten pri umoru, in je Bukviču pomagal truplo odnesti do pokojnikovega avtomobila, pozneje pa naj bi ga odpeljal približno 500 metrov od kraja zločina in pustil v gozdu blizu športnega igrišča v Dražencih. Policisti so nesrečnega mladeniča tretji dan po dogodku, v nedeljo, 4. februarja, našli v prtljažniku njegovega avtomobila znamke suzuki swift. Šlo je za obsežno akcijo ptujskih policistov in štajerskih kriminalistov, ki so hitro zožili krog osumljencev, na koncu pa so v petek, 9. februarja prijeli oba storilca, sam umor pa naj bi povzročil zaplet zaradi mamil, kar je na ptujskem pogost o žalostnem pojav. Dogodek pa je potrdil, da se kvazi prijateljevanje „narkomanskih prijateljev“ pogosto konča tragično.
Po številnih nadaljevanjih glavne obravnave je bilo zaslišanih več deset prič in izvedencev, sodišče si je pridobilo še veliko drugih dokazov, in na podlagi vseh omenjenih dokazov je tožilka v zaključnem govoru, predlagala da se ob upoštevanju vseh omenjenih olajševalnih okoliščin Bukviču izreče najmanj 12 let zapora ter obvezno zdravljenje odvisnosti. Za Repca, za katerega je trdila, da so tudi dokazali njegovo krivdo pa je predlagala dve leti in šest mesecev zapora. Prepričana je bila, da bo to pozitivno vplivalo nanj, in da nikoli več ne bo ponovil kaj podobnega. Bukvičev zagovornik, odvetnik Robert Berkovič je priznal, da je njegov varovanec storil tisto, kar se mu očita. „Umor se je zgodil in tukaj se strinjam s tožilstvom, nikakor pa ne moremo pritrditi tožilstvu, da je šlo za naklepni umor. Sploh pa do umora ni prišlo iz koristoljubja temveč je moj varovanec želel pokojnega samo prestrašiti. Žal je prišlo do tragedije, a ne smemo pozabiti, da se je vse zgodilo, ko je bil v hudi absistenčni krizi. Prepričan sem, da mu moramo dati še eno priložnost, da bi ponovno zaživel brez mamil in da bi normalno vzgajal svojega otroka“, je med drugim dejal odvetnik Berkovič, ki je predlagal upoštevanje olajšav, ter kazen zapora manj kot pet let in omenjeno zdravljenje.
Sam Bukvič je s solznimi očmi najprej vsem svojem pokojnega Vukoviča izrazil sožalje in dodal, da ni želel storiti kaj takega, a „šele sedaj, po nekaj mesecih sem se zavedal svojega dejanja, da sem nekomu vzel življenje. S tem sem sebe in svojo družino spravil v veliko sramoto, njegovo pa v veliko žalost“, je dejal Bukvič, ki je dodal, da Repca nikoli ni po nedolžnem „namakal“, ter da se sedaj želi samo čim prej pozdraviti in po možnosti zaživeti novo življenje. Med njegovim govorom je skočila Repčeva mama, ki je glasno zavpila: Gorazd ne laži, in je morala zapustiti sodno dvorano. Povsem razočarana, a suverena je bila zagovornica obtoženega Repca, odvetnica Slavka Junger Grabrovec, ki je zatrdila, da ni nobenega materialnega dokaza zoper njenega varovanca. „Priznanje soobtoženega nič ne pomeni, saj je celo pri priznanju potrebno dejanje dokazati. In tukaj ni dokazano niti z enim samim materialnim dokazom. Po eni strani je nedvomno, da se je umor zgodil, a Peter Repec ima zanesljiv alibi, saj nikakor ni mogel biti v istem času na dveh mestih“, je kratko dejala odvetnica, ki je za svojega varovanca predlagala oprostilno sodbo. Podobno je dejal tudi njen varovanec Repec, ki je dodal, da je vedno govoril resnico, ob tem je prisegel, da ni bil zraven.
Potem je sodišče odločilo kakor pač je, sodba za oba je pravnomočna. Bukvič je na Dobu, Repec je prost, dejstvo pa je, da Tomaža nič več ne bo vrnilo med žive.