Samo v sredo sta se v Pomurju pripetili dve nesreči med delom v gozdu, ena pa še v tovarni; Vse tri omenjene nesreče so se zgodile na območju Gornje Radgone Gornja Radgona, 3. februarja – Podobno kot vsako leto januarja in v začetku februarja, ko se nekoliko otopli, se začnejo tudi opravki v gozdovih, ki sodijo med najbolj nevarna opravila sploh. Po splošnem prepričanju v gozdovih se predvsem poškodujejo „ljubiteljski gozdarji“, redko kmetovalci – gozdarji, najredkeje pa poklicni gozdarji, kar pomeni, da je tukaj poleg previdnosti potrebno tudi znanje ter predvsem upoštevanje zakonskih predpisov. In če tega ne bo se bo tudi letos vsaj v Pomurju zgodilo veliko tovrstnih nesreč. Prvi delovni nesreči v gozdu oz. opravilih z lesom, sta se v Pomurju zgodili včeraj (sreda). Na območju Gornje Radgone sta se namreč v dveh primerih pri podiranju dreves poškodovala moška. Ob tem je v enem od podjetij v Gornji Radgoni delavec padel z lestve in se telesno poškodoval. Okoliščine vseh omenjenih nesreč policisti še preiskujejo, a tudi drugi ne sedijo prekrižanih rok.
Zaradi omenjenih nesreč ter tudi drugih, ki grozijo, strokovnjaki opozarjajo lastnike gozdov in vse druge, ki karkoli počnejo v gozdu, da bodo kar se da previdni. Po podatkih Zavoda za gozdove RS se je v Sloveniji v zadnjih petnajstih letih v zasebnih gozdovih letno zgodilo povprečno osem do devet smrtnih nesreč, več deset ljudi pa se je hudo ali lažje poškodovalo, kar gotovo ni zanemarljivo. „Osnovno opozorilo je, da je delo v gozdu nevarno in da ga ne smemo podcenjevati. Kljub morebitnim izkušnjam in upoštevanju vseh pravil so lahko razmere v gozdu vedno nepredvidljive. Iz analize nesreč v gozdu sledi, da ne uporabljamo osebne varnostne opreme, kot so čelada, sekaške hlače, rokavice in primerna obutev, ampak uporabljamo zastarela in slabo vzdrževana delovna sredstva in naprave, nekateri kosi bi namreč sodili bolj v muzej. Pogosto ne poznamo ali ne upoštevamo varnih tehnik dela, psihofizična pripravljenost izvajalcev del v gozdu je slaba ipd. Skratka: na delo v gozd se podajo ljudje, ki za tako nevarno in težko fizično delo niso več najprimernejši. V gozdu nikoli ne delamo sami, pri sebi imejmo vedno mobilni telefon in prvo pomoč. A pri pomoči ne smemo računati na otroka ali babico: Klasika, ko je šla vsa družina z babico ali dedkom, ki sta pokazala meje, in cekarjem, polnim hrane, ter s pletenko vina v gozd, je skregana s pravili in varnim delom“, je na vprašanja, na kaj moramo biti pozorni pri delu v gozdu, česa se moramo pri tem strogo držati in kaj lahko v gozdu sploh pričakujemo, je dejal Štefan Kovač, vodja murskosoboške območne enote zavoda za gozdove.
Dr. Mirko Medved z Gozdarskega inštituta RS pa je nedavno izračunal, koliko je po različnih merilih statistično vredno človeško življenje: po različnih metodah vrednotenja stane družbo en smrtno ponesrečeni od 5000 do 7500 delovnih dni ali od 750.000 do 1.000.000 evrov. Družba pa ima precej stroškov tudi s poškodovanimi. Dolgoletno povprečje kaže, da je na eno smrtno žrtev okrog 120 nezgod s poškodbami. Slovenija se danes po številu smrtnih delovnih nezgod v gozdu na količino spravljenega lesa uvršča na neslavno prvo mesto med bolj gozdnatimi evropskimi državami. „Pred dvema desetletjema je bilo stanje pri nas podobno tistemu v Švici, na Švedskem, v Avstriji ali Nemčiji, v tem času pa je varnost v ostalih državah močno napredovala, pri nas pa le za malenkost. V Avstriji predvsem po zaslugi dobro razvitega sistema zavarovanja in preventivnega delovanja med lastniki gozdov – tam imajo kar nekaj izobraževalnih središč za poklicno in nepoklicno usposabljanje za delo v gozdu. Podoben sistem so potem, ko so ugotovili, da v njihovih gozdovih umira preveč ljudi, uvedli tudi v Švici in hitro zmanjšali število smrtnih žrtev“, je dejal dr. Medved.
Sploh pa so strokovnjaki prepričani, da je treba poskrbeti tako za korenček kot za palico, torej je treba okrog 100.000 slovenskim zasebnim lastnikom gozdov, kolikor se jih letno loti dela v svojem gozdu, ponuditi čim več možnosti izobraževanja, obenem pa jih tudi zakonsko zavezati k upoštevanju varnostnih ukrepov. Ker znanje brez upoštevanja zakonodaje ne pomeni nič...