Preložen začetek sojenja 26 – letnemu Iztoku Zveru Nesrečni voznik BMW Iztok Zver, ki je komajda preživel nesrečo, ki jo je zaradi prehitre vožnje povzročil 8. januarja 2007, je prišel na sodišče brez leve noge; Brez odvetnika in enega porotnika ni možno sojenje... Murska Sobota, 14. aprila – Pred senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti, kateremu predseduje sodnica Natalija Pavlič Goldinskij, bi se morala začeti glavna obravnava zoper 26 – letnega Iztoka Zvera iz Turnišča, ki mu očitajo povzročitev hude prometne nesreče v kateri sta dve osebi izgubili življenje, sam povzročitelj pa je komajda preživel. Toda, ker se obravnave ni udeležil eden izmed porotnikov, in ker obtoženi Zver ni imel uradnega zagovornika – odvetnika, ki je pri zagroženi kazni do osem let zapora, obvezen, je začetek obravnave preložen na 12. maj. Do takrat bo sodišče določilo zagovornika po uradni dolžnosti, saj obtoženi, ki prejema le okoli 300 evrov nadomestila za bolniški stalež (v bolniškem je še od nesreče, 8. januarja 2007), nima sredstev za plačili odvetnika. Hkrati se mora zagovornik seznaniti s sodnim spisom, v katerem je poleg obtožnice, katero zastopa okrožni državni tožilec Drago Farič, veliko drugega gradiva, ki je povezano z eno najhujših prometnih nesreč v zadnjih letih v Pomurju, kjer ljudje, predvsem mladi, dejansko umirajo kot po tekočem traku.
In prav Iztoku Zveru bodo sodili zaradi povzročitve nesreče, v kateri sta umrla dva mlada človeka. Tudi zaradi njega je namreč Prekmurje nenehno bolj črno, in vedno več družin na skrajnjem severovzhodu države žaluje za svojimi najdražjimi. Zgodilo se je v ponedeljek, 8. januarja 2007, okoli 18,20 uri na lokalni cesti med Gančani in Bogojino (UE Murska Sobota). Takrat je 25-letni voznik osebnega avtomobila znamke BMW, Iztok Zver, vozil iz smeri Gančanov, v smeri Bogojine. V bližini križišča za naselje Ivanci, kjer cesto z obeh strani obdaja gozd, je voznik v blagem levem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti na vlažnem in spolzkem vozišču izgubil oblast nad vozilom. Avtomobil je bočno drsel več metrov, nato ga je zaneslo z vozišča. Z levim sprednjim delom je vozilo trčilo v drevo ob cesti, kjer je obstalo. Po temeljiti in uradni policijski preiskavi, sta 18-letni sopotnik Denis Karoli, katerega je ob trku vrglo iz vozila, in 28-letni sopotnik Aleksander Kuzmič, na kraju podlegla poškodbam. Hudo telesno poškodovanega voznika, kateremu so iz ukleščenega vozila pomagali gasilci, pa so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico, kjer so se dolgo borili za njegovo življenje, ki je kar nekaj časa viselo na nitki. In po dolgem zdravljenju in rehabilitaciji, se nesrečni iztok danes giblje s protezo, kajti levo nogo so mu odrezali nad kolenom.
Preiskovalci so tudi ugotovili, da niti voznik, niti pokojna sopotnika, niso bili pripeti z varnostnimi pasovi. Res je to sedaj najmanj pomembno, enako kot tudi materialna škoda, ki je nastala na vozilu ter dejstvo, da je zaradi nesreče omenjena cesta bila za ves promet zaprta več ur. Bolj pomembno je, kako žalostno je bilo po dogodku, ko smo obiskali Turnišče, kjer so ob glavni krajevni ulici Štefana Kovača, živeli vsi trije mladi fantje. Praktično pri vsaki hiši, v cerkvi, v gostilnah in povsod, kjer sta se srečala dva človeka, se je govorilo o tem tragičnem dogodku. Tudi tisti, ki niso poznali mladih fantov, ki so bili udeleženci v nesreči, ali pa tisti, ki morebiti kakšnega izmed slednjih niso preveč cenili, so bili žalostni in več kot očitno je bilo, de se tamkajšnji ljudje že bojijo za svojo prihodnost. Ob vsem tem kar se je dogajalo v nekaj zadnjih tednih leta 2006 in nekaj prvih dneh leta 2007, ko je samo v prometnih nesrečah umrlo ducat mladih Prekmurcev, je jasno, da pozneje niti naraščaja ne bo. In če temu prištejemo nekaj fantov, ki so v tistem času končali s predoziranjem prepovedanih drog ter s samomori, katerih smo priče tudi med mladimi fanti, in tudi če vemo, da se statistično rojeva manj dečkov, potem je jasno, da so mlada dekleta na skrajnjem severovzhodu države lahko dejansko zaskrbljena...
Sicer pa, vedno ko izgubimo prijatelja, sorodnika, svojca in celo znanca, nas objeme velika žalost. In če se poslovimo od mladega človeka potem sta žalost in bolečina še večja. Zato niti ne preseneča, da so dejansko obmolknili svojci vseh treh mladih fantov, dveh pokojnih, in enega čigavo življenje je takrat viselo na nitki. Nihče izmed njih ni mogel razumeti, da se jim je prav njim pripetila takšna tragedija. Po drugi strani pa sta velika žalost in molk bila prisotna tudi pri mnogih prijateljev in znancih. Za vse tri mlada fanta je, po geslu o ponesrečenih vse najboljše, slišati predvsem lepe besede. Veliko smo takšnih prijateljev srečali v Turnišču, in velika večina je govorila predvsem o ponesrečenemu vozniku, ter tudi o obeh pokojnih, govorila pozitivno. Še posebej žalostno je bilo pri družinah obeh pokojnih fantov. Mama Aleksandra Kuzmiča, Angela med glasnim jokom, nikakor ni mogla razumeti kako to, da je njen sin moral končati tako žalostno. Poleg Sandija, kot ga je imenovala je rodila še njegovega brata dvojčka, ter še enega sina in hčerko. S pomočjo prisotnih svojcev nam je povedala, kako si je Sandi, enako kot sestra in brata, želel ustvariti družino in življenje, takrat pa je končal na lokalnem pokopališču. Še bolj žalostno je bilo nekaj hišnih številk nazaj, po ulici Štefana Kovača, kjer je mama pokojnega Denisa Karolija, Jožica razlagala, da se je pred štirimi leti poročila z Denisovim očimom. Takrat sta se iz sosednjih Odrancev preselila v Turnišče. Hudo ji je bilo, da fant ni končal gostinsko šolo, a je obljubil, da bo po enoletnem pavziranju, prihodnje šolsko leto to uredil, kar pa se mu ni uresničilo. Je pa veliko delal, in ga še posebej pogreša štiriletna polsestra... KOMAJ JE PREŽIVEL... Ker še ni bila prebrana obtožnica, o Iztoku Zveru nismo veliko izvedeli, le to da je ves čas v bolniškem staležu, da živi s staršema, da mu je hudo... Na forumu „Z glavo na zabavo“, kjer se prizadevajo, da mladi ljudje ne bi bili alkohola, in da bi zabave potekale brez pitja alkohola, smo lahko zasledili, da je Iztok bil dober učenec in športnik. Treniral in igral je nogomet, ter bil odličen v športnem ribolovu. Sedaj pa s pisanjem na forumu skuša pomagati vrstnikom, da jih ne bi doletela njegova usoda. „Lani 8. januarja se mi je svet postavil na glavo. V nesreči sem izgubil nogo, in ob meni, ob tem nesrečnem drevesu sta umrla dva prijatelja. Tri mesece v komi, dve leti zdravljenja na Soči, da sem ponovno spregovoril, da sem ponovno shodil in začel pisati. Tako da sem začel spet ponovno uživati. Šok soba, bolnica, umetna noga, Soča. Vse moram začeti znova. Ena sama sekunda. Ena sekunda, pa ti življenje postavi na glavo. Vozite počasi, pa previdno, ker počasi se tudi daleč pride...“, piše med drugim Iztok.
Res je sicer, da to ne bo pomagalo njegovima prijateljema, ter njunima družinama, morebiti pa bo komu drugemu izmed mladih, ki nenehno divjajo po cestah!