ITALIJAN IN ITALIJANKA Z 200.000 EVROV VREDNIMI »HRUŠKAMI«

Čeprav trdita, kako nista vedela, da sta vozila ukradena, sta Cinzia Cazzaro in Oreste Passavanti obsojena na poldrugo leto pogojnega zapora in štiriletni izgon iz Slovenije ...
Gornja Radgona, 19. februarja – Očitno je, da pomurski, in sploh slovenski policisti niso posebej priljubljeni pri tatovih vozil na zahodu, ki se čez našo državo potem peljejo proti vzhodu in jugovzhodu Evrope. Samo v Pomurju je namreč bilo v minulih tednih in mesecih odkrito več deset takšnih in drugačnih vozil, ki so večinoma bili ukradeni v Italiji ter tudi v drugih državah. In nekaj podobnega se je zgodilo tudi v soboto, 2. februarja, ko je OKC PU Maribor ob 12,30 uri, obvestil OKC PU Murska Sobota, da so pravkar na njihovem območju izsledili in zasegli tovorno vozilo, ki je bilo ukradeno v Italiji. Neznano kam sta pa odpeljala še dva tovorna avtomobila za prevoz betona (»hruški«), ki sta prav tako ukradena. Zato je OKC PU Murska Sobota s prejeto informacijo nemudoma seznanil policijske patrulje na terenu. In že kmalu so policisti bili uspešni, saj so prijeli dva voznika, katera sta danes že sedla na zatožno klop okrajnega sodišča v Gornji Radgoni, kjer jima je sodnica Marija Belec Hiršl izrekla ustrezno kazen.
Okrožna državna tožilka Sonja Stolnik Vaupotič je 49 – letnemu Italijanu, Oresteju Passavantiju in njegovi tri leta mlajši sodržavljanki, Cinzia Cazzaro, po nekoliko modificirani obtožnici očitala, prikrivanje, in sicer, da sta 2. februarja letos, okoli 13,30 uri, ko sta ju policisti zaustavili v Radencih, vozila tovorno vozilo, znamke IVECO in tovorno vozilo, znamke ASTRA, ki sta predhodni večer bila ukradena v italijanskem mestu Monza. Obe vozili, na katerih so bile nameščene italijanske registrske tablice, sta namenjeni za prevoz betona (»mešalec za beton«). Ugotovljeno je bilo, da sta bila oba tovorna avtomobila namenjeni kupcem v Romuniji. Tovorni vozili za prevoz betona sta vredni 200.000,00 evrov. Osumljencema sta bili vozili zaseženi, na sojenje pa sta počakala v priporu v Mariboru oz. Murski Soboti. S pomočjo sodnega tolmača Flavia Dota, sta se obtožena zagovarjala, da nista mogla vedeti, da sta vozila ukradena. Podobno sta zatrdila, kako so jim znanci ponudili soliden zaslužek, če v Romunijo odpeljeta vsak svoj tovornjak. Za opravljeno delo, poleg stroškov, pa sta dobila 500 evrov pri štartu, še toliko pa bi dobila ob predaji vozil v Romuniji.In to naj bi bil edini vzrok za sprejetje dela, ker da sta brez službe in je to lep zaslužek.
Obtožena sta sodišču podrobno razložila kako je potekala potovanje iz Monze do Radencev, v karavani pa ni bi bilo pet vozil, katera so prižgana prevzeli na nekem dvorišču. Rečeno jim ji bilo, da se podjetnik iz Italije seli v Romunijo, kjer so nižji davki, in zato je potreben prevoz vozil. Ob njih je bil tudi romunski državljan z imenom Franco, ki naj bi jih spremlja s terenskim vozilom, včasih je bil spredaj, včasih zadaj. Na črpalki v Sloveniji naj bi jima slednji plačal gorivo, ko so ju policisti zaustavili ga več nista videla. Tožilka kljub vsemu ni verjela, da nista vedela, kako gre za ukradena vozila. Zato je predlagala, da jima sodišče, ob upoštevanju olajševalne okoliščine, da pri nas še nista bila kaznovana, izreče leto in pol zapora, s poskusno dobo štirih let. Prav tako pa da se jim izreče stranska kazen izgon iz države za štiri leta.
Oba zagovornika, odvetnika Daniel Katalinič (Passavanti) in Boris Kolmanič (Cazzaro), pa sta bila povsem drugega mnenja, in sta bila prepričana, da njunima varovancema ni dokazano, da bi skotila očitano kaznivo dejanje. Še posebej sta trdila, da obtožena nista mogla vedeti, da prevažata ukradeni vozili, saj da se jima je ponudila lepa priložnost za zaslužek, kar sta izkoristila. Zato sta oba predlagala oprostilni sodbi, s čem bi se najraje strinjala tudi obtožena, ki sta tudi v zaključnem govoru kratko povedala že znano, da „nista nič vedela“. Kljub temu sta ob koncu obravnave bila vesela in zadovoljna, saj sta oba nemudoma podpisala, da se odpovedujeta pritožbi, in so ju policisti že odpeljali do italijanske meje. Sodnica je namreč popolnoma pritrdila tožilstvu, in obema izrekla pogojno zaporno kazen po 18 mesecev na štiri leta, ob tem pa tudi izgon za štiri leta. Plačati bosta morala tudi sodne stroške – povprečnino, vsak po 500 evrov, državni proračun pa bo pokril stroške njunih zagovornikov.