Gornja Radgona - Glede na to, da se ob zaključkih šolskega leta vsako leto, v osnovnih in srednjih šolah, kot je to običajno poveča tudi število begov otrok in mladoletnikov od doma, je po mnenju pomurskih policistov neobhodno pravilno ravnanje staršev oz. skrbnikov. Zato niti ne preseneča, da pomurski policisti pogosto s posebno informacijo z nasveti skušajo pomagati, kajti na območju PU Murska Sobota je v minulem obdobju obravnavano kar nekaj takih primerov, zato se jim zdi smotrno, da opozorijo na določene preventivne ukrepe pred tovrstnimi dogodki. Na območju omenjene PU letno obravnavajo okoli 10 tovrstnih primerov begov od doma, prav tako pa letno obravnavajo tudi okoli 30 primerov begov iz Vzgojno izobraževalnega zavoda Veržej.
V zvezi omenjene problematike je policija več ali manj najbolj izpostavljen državni organ zato ima njen delež pri preprečevanju in pri vzpodbujanju širših preventivnih ukrepov velik pomen. Z analiziranjem in informacijami o stanju vzrokov posameznih pojavov so policisti prišli do ugotovitev, da so najpogostejši vzroki za beg od doma, predvsem slab učni uspeh v šoli in s tem povezan strah pred starši in njihovimi pričakovanji, sledijo begi otrok in mladoletnikov, ki so žrtev trpinčenja, posilstev in spolnih zlorab.
In kako je potrebno reagirati, da do bega od doma pride?
Predvsem je potrebno sprotno obiskovanje govorilnih ur in roditeljskih sestankov v šoli. Ob tem naj starši: spremljajo rezultate otroka oz. mladoletnika v šoli; se pogovorijo z otrokom o njegovih problemih in težavah in s tem iskanje rešitev določenih problemov; ne izvršujejo pritiska nad otrokom za dosego določenega uspeha oz. cilja, če to ni v mejah njegove sposobnosti. V primerih bega otrok in mladoletnikov kateri so žrtve trpinčenja, posilstev in spolnih zlorab moramo upoštevati dejstvo, da nas skupno življenje v soseski, bloku ali ulici postavlja v vse večji položaj soodgovornosti do svojih in tujih otrok. Naloga vseh nas je, da pomagamo otroku oz. mladoletniku, ki je žrtev tovrstnih kaznivih dejanj.
Kaj moramo povedati otroku? »Tvoje telo pripada tebi; tvoj razum in tvoje misli pripadajo tebi in prav nikomur drugemu; Ti imaš enake pravice kot vsi ljudje in te pravice mora vsakdo spoštovati; Pravico imaš, da rečeš ne, da postavljaš meje, da odkloniš vse, kar ti ne ugaja; Zaupaj svoji intuiciji. Pravico se imaš zaščititi in prositi za pomoč; Ni je skrivnosti, ki je ne bi smel deliti s tistimi, ki jim zaupaš. Povej jim, kaj se ti je zgodilo. Pravico imaš govoriti o tem, kar te teži; Bodi blizu tistim, na katere se lahko zaneseš«, poudarjajo pomurski policisti, ki menijo, da so to ključne točke, ki lahko zmanjšajo tveganje in možnost zlorabe. Odrasli pa moramo pokazati, da res verjamemo v ta načela, tako da se tudi sami v svojem življenju ravnamo po njih. Kljub vsemu pa naj se starši zavedajo, da: Čim mlajši je otrok, tem bolj je odvisen od zaščite svojih staršev; Tudi najbolje informiran otrok, ne glede na to, kako je samostojen in zmožen braniti se, ne more biti popolnoma varen; Tudi starši, ki se popolnoma zavedajo potencialnih nevarnosti, morda ne vidijo, kaj se dogaja. Niti prizadeti otrok, niti prevarani starši ne smejo dopustiti, da bi jih občutki nekompetentnosti in krivde ovirali pri iskanju pomoči in prizadevanjih, da bi čim prej zaustavili zlorabo oz. drug problem, kateri privede otroka do bega od doma. Kot starši se moramo še toliko bolj zavedati, da čim mlajši je otrok, tem bolj je odvisen od zaščite svojih staršev. Prav tako je znano, da tudi najbolje informiran otrok, ne glede na to, kako je samostojen in zmožen braniti se, ne more biti popolnoma varen. Žal so v tovrstnih kriznih primerih otrok v glavah otrok tudi najhujše misli, kot so samomori in podobno. Zato naj bo okolje, predvsem pa starši, skrbniki in pedagogi še posebej previdni.