OMISLILI SO SI LAHKEGA SLUŽKA
- 21.10.2007
Četverici Romunov, ki so bili obtoženi vdora v informacijski sistem, skupno nad osem let zapora...
Maribor, 21. oktobra - Zaradi očitka o neupravičenem vstopu v informacijski sistem se je pred okrajnim sodiščem v Mariboru nadaljevala in končala glavna obravnava zoper štiri Romuni, ki so se v priporu znašli v začetku letošnjega junija, potem ko so jih policisti prijeli po domnevni namestitvi skimming naprav v dveh mariborskih Merkurjevih centrih na Teznem in Studencih. Romunski državljani, 26-letni Marius Constantin Toma, 23-letni Claudio Bordeciuc, 30-letni Ionut Lautaru, in 27-letni Catalin Mihai Janu, so si omislili lahek način zaslužka, saj naj bi po mnenju tožilstva v skupaj šest POS-terminalov v dveh omenjenih centrih namestili naprave, ki so kopirale magnetne zapise kreditnih in plačilnih kartic ter PIN-kode, s katerimi bi nato izdelali klone kartic. Vendar pa so delavci v Merkurjevih centrih zlorabo opazili in obvestili policiste, ti pa so četverico nato prijeli na izhodu iz Slovenije, na mejnem prehodu Dolga vas. Poleg očitka o neupravičenem vstopu v informacijski sistem so vsi štirje obtoženi še izdelovanja in pridobivanja pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje, saj so ob prijetju pri njih našli tako skimminga naprave kot druge pripomočke za kopiranje magnetnih zapisov in kloniranje kartic.
Zaradi vseh teh očitkov je sodnica Simona Mernik četverico Romunov obsodila na skupno 98 mesecev zapora, torej dobrih osem let, posamezno pa so obtoženi dobili od od leta in enajst mesecev do dveh let in pol zaporne kazni. Te so sicer nižje, kot jih je zahtevalo tožilstvo, še zmeraj pa višje, kot so jih pričakovali obtoženi. Četverico obtoženih, kot nenavadne obiskovalce so v okolici centrov opazili Merkurjevi zaposleni, da pa nekaj ni v redu, so jih opozarjali pokvarjeni POSterminali ali pa uničene varnostne nalepke na terminalih. Potem ko naj bi bili romunski državljani iz POSterminala odstranili eno od naprav, naj bi jih bili delavci Merkurja opazili, policisti pa kasneje ulovili. Vsa četverica Romunov je v svojih pisnih zagovorih očitana kazniva dejanja zanikala, v večini so zatrjevali, da v času, ko naj bi bili namestili skimming naprave, sploh niso bili v Sloveniji. Vsi naj bi skozi Slovenijo le potovali, Toma pa je dejal, da je v Italiji (tam so menda vsi zaposleni) od neznanca v zameno za denar prejel paket, ki naj bi ga odnesel v Romunijo, kaj pa je v njem, pa naj ne bi bil vedel. A vsaj za dva, Tomo in Januja, so obstajali trdni dokazi - njuni biološki sledovi na zaseženih skimming napravah, Januja pa so posnele tudi varnostne kamere.
Tožilka je v zaključnem nagovoru predlagala zaporne kazni od dveh let do dveh let in devet mesecev. Ko je sodna tolmačka obtoženim zaključno besedo tožilke tudi prevedla, so bili ti vidno šokirani. V pismih, ki so jim bila zasežena v priporu, so namreč pričakovali pogojno ali le kakšen mesec zapora. Zagovorniki obtoženih pa so poudarjali, da obstaja dvom, ali so pravi štirje na zatožni klopi, zato so predlagali oprostitev. Toda sodnica je večinoma sledila tožilstvu, in tako je Tomi izrekla enotno kazen leta in enajst mesecev zapora, enako kazen je dobil tudi Bordeciuc, Lautaru je obsojen na leto in deset mesecev zapora, Janu pa na dve leti in pol zapora. Četverica mora tudi kriti stroške sodnega postopka, ki trenutno znašajo okoli 6300 evrov, vsakemu je sodišče določilo še tisoč evrov povprečnine, plačati pa morajo še svoje odvetnike. Sodnica se je odločila, da jim zaradi begosumnosti podaljša pripor.
Samo sojenje se je sicer julija letos začelo dokaj zanimivo, kajti tik pred začetkom sojenja je sodnica Simona Mernik morala sodno zapriseči tolmačko, saj sodišče že priseženega tolmača ni našlo, potem pa so na kratko zagovore svojih klientov povzeli odvetniki pred sodno dvorano. Na prvi obravnavi je Damijan Škrinjar, vodja tezenskega Merkurjevega centra, povedal, da jim je 23. maja eden od POS-terminalov javljal napako, zato so poklicali serviserja. Zgodba se je ponovila naslednji dan, takrat pa je serviser odkril v terminalu nameščeno napravo, ki tja ne sodi. Obvestili so policiste, ponovno sporočilo organom pregona pa so podali še 1. junija, ko so ponovno našli na enem od terminalov prerezano varnostno nalepko. Škrinjar je dodal, da so bili pozorni na avtomobil Renault espace temne barve z romunskimi registrskimi tablicami, ki ga je 1. junija - takrat naj bi bili storilci skušali s teminalov odstraniti nameščene naprave - najprej videl na Teznem, nato pa še na Studencih. Ker si obrazov ni zapomnil, je pa opazil, da je eden od tujcev imel na desni nogi tatu, je sodnica vsem naložila, naj dvignejo hlačnice. Tatu, ki je bil po mnenju Škrinjara prave velikosti, ne ve, ali gre za isti lik, je bilo opaziti na nogi Bordeciuca.
Sama obravnava se je dotaknila tudi namestitve omenjene naprave v kranjskem Merkurjevem centru, tudi zaradi namestitve skimming naprav v kranjskem in ljubljanskem Merkurju, kjer naj bi jim do podatkov s kartic uspelo priti in naj bi povzročili tudi škodo. Eden od neuspelih primerov - namestitev naprave je preprečilo dejstvo, da naj bi imel POS-terminal nameščeno varovalno tipalo, ki je ob neupravičenem odprtju terminala aparaturo zablokiral in ni več delovala - se je znašel tudi v postopku, ki se vodi na okrajnem sodišču, tožilstvo pa zanj bremeni Janua. In prav Janu naj bi bil tisti, ki ga je Vilijem Perko, Merkurjev notranji revizor za področje komerciale, prepoznal kot možnega storilca glede na posnetke varnostnih kamer. Perko je povedal, da je terminal 22. marca letos še deloval, dan kasneje pa ne več, in ko so ga 24. marca odprli, v njem sicer niso našli skimming naprave, so pa našli sledi, da naj bi bila ta nastavljena. „Zato sem pregledal posnetke varnostne kamere v noči iz 22. na 23. marec. Kamere so zaznale, da je ponoči v trgovini bilo gibanje in sicer je šlo za kratke pobliske baterijske svetilke. Po ogledu posnetkov dan prej in naslednje jutro pa smo lahko identificirali možnega storilca, ki je zvečer ostal v trgovini in jo zapustil šele zjutraj“, je dejal Perko, po ogledu obtoženih pa se mu je najbolj podoben posnetemu moškemu zdel Januu. Sicer pa, medtem ko naj v Mariboru ne bi bili prišli do magnetnih zapisov kartic, pa naj bi bili v Ljubljani in Kranju namestili naprave, ki so prenašale podatke na daljavo, s kloni kartic pa naj bi v tujini - Veliki Britaniji in na Nizozemskem - dvignili večjo vsoto denarja...
Zaradi vseh teh očitkov je sodnica Simona Mernik četverico Romunov obsodila na skupno 98 mesecev zapora, torej dobrih osem let, posamezno pa so obtoženi dobili od od leta in enajst mesecev do dveh let in pol zaporne kazni. Te so sicer nižje, kot jih je zahtevalo tožilstvo, še zmeraj pa višje, kot so jih pričakovali obtoženi. Četverico obtoženih, kot nenavadne obiskovalce so v okolici centrov opazili Merkurjevi zaposleni, da pa nekaj ni v redu, so jih opozarjali pokvarjeni POSterminali ali pa uničene varnostne nalepke na terminalih. Potem ko naj bi bili romunski državljani iz POSterminala odstranili eno od naprav, naj bi jih bili delavci Merkurja opazili, policisti pa kasneje ulovili. Vsa četverica Romunov je v svojih pisnih zagovorih očitana kazniva dejanja zanikala, v večini so zatrjevali, da v času, ko naj bi bili namestili skimming naprave, sploh niso bili v Sloveniji. Vsi naj bi skozi Slovenijo le potovali, Toma pa je dejal, da je v Italiji (tam so menda vsi zaposleni) od neznanca v zameno za denar prejel paket, ki naj bi ga odnesel v Romunijo, kaj pa je v njem, pa naj ne bi bil vedel. A vsaj za dva, Tomo in Januja, so obstajali trdni dokazi - njuni biološki sledovi na zaseženih skimming napravah, Januja pa so posnele tudi varnostne kamere.
Tožilka je v zaključnem nagovoru predlagala zaporne kazni od dveh let do dveh let in devet mesecev. Ko je sodna tolmačka obtoženim zaključno besedo tožilke tudi prevedla, so bili ti vidno šokirani. V pismih, ki so jim bila zasežena v priporu, so namreč pričakovali pogojno ali le kakšen mesec zapora. Zagovorniki obtoženih pa so poudarjali, da obstaja dvom, ali so pravi štirje na zatožni klopi, zato so predlagali oprostitev. Toda sodnica je večinoma sledila tožilstvu, in tako je Tomi izrekla enotno kazen leta in enajst mesecev zapora, enako kazen je dobil tudi Bordeciuc, Lautaru je obsojen na leto in deset mesecev zapora, Janu pa na dve leti in pol zapora. Četverica mora tudi kriti stroške sodnega postopka, ki trenutno znašajo okoli 6300 evrov, vsakemu je sodišče določilo še tisoč evrov povprečnine, plačati pa morajo še svoje odvetnike. Sodnica se je odločila, da jim zaradi begosumnosti podaljša pripor.
Samo sojenje se je sicer julija letos začelo dokaj zanimivo, kajti tik pred začetkom sojenja je sodnica Simona Mernik morala sodno zapriseči tolmačko, saj sodišče že priseženega tolmača ni našlo, potem pa so na kratko zagovore svojih klientov povzeli odvetniki pred sodno dvorano. Na prvi obravnavi je Damijan Škrinjar, vodja tezenskega Merkurjevega centra, povedal, da jim je 23. maja eden od POS-terminalov javljal napako, zato so poklicali serviserja. Zgodba se je ponovila naslednji dan, takrat pa je serviser odkril v terminalu nameščeno napravo, ki tja ne sodi. Obvestili so policiste, ponovno sporočilo organom pregona pa so podali še 1. junija, ko so ponovno našli na enem od terminalov prerezano varnostno nalepko. Škrinjar je dodal, da so bili pozorni na avtomobil Renault espace temne barve z romunskimi registrskimi tablicami, ki ga je 1. junija - takrat naj bi bili storilci skušali s teminalov odstraniti nameščene naprave - najprej videl na Teznem, nato pa še na Studencih. Ker si obrazov ni zapomnil, je pa opazil, da je eden od tujcev imel na desni nogi tatu, je sodnica vsem naložila, naj dvignejo hlačnice. Tatu, ki je bil po mnenju Škrinjara prave velikosti, ne ve, ali gre za isti lik, je bilo opaziti na nogi Bordeciuca.
Sama obravnava se je dotaknila tudi namestitve omenjene naprave v kranjskem Merkurjevem centru, tudi zaradi namestitve skimming naprav v kranjskem in ljubljanskem Merkurju, kjer naj bi jim do podatkov s kartic uspelo priti in naj bi povzročili tudi škodo. Eden od neuspelih primerov - namestitev naprave je preprečilo dejstvo, da naj bi imel POS-terminal nameščeno varovalno tipalo, ki je ob neupravičenem odprtju terminala aparaturo zablokiral in ni več delovala - se je znašel tudi v postopku, ki se vodi na okrajnem sodišču, tožilstvo pa zanj bremeni Janua. In prav Janu naj bi bil tisti, ki ga je Vilijem Perko, Merkurjev notranji revizor za področje komerciale, prepoznal kot možnega storilca glede na posnetke varnostnih kamer. Perko je povedal, da je terminal 22. marca letos še deloval, dan kasneje pa ne več, in ko so ga 24. marca odprli, v njem sicer niso našli skimming naprave, so pa našli sledi, da naj bi bila ta nastavljena. „Zato sem pregledal posnetke varnostne kamere v noči iz 22. na 23. marec. Kamere so zaznale, da je ponoči v trgovini bilo gibanje in sicer je šlo za kratke pobliske baterijske svetilke. Po ogledu posnetkov dan prej in naslednje jutro pa smo lahko identificirali možnega storilca, ki je zvečer ostal v trgovini in jo zapustil šele zjutraj“, je dejal Perko, po ogledu obtoženih pa se mu je najbolj podoben posnetemu moškemu zdel Januu. Sicer pa, medtem ko naj v Mariboru ne bi bili prišli do magnetnih zapisov kartic, pa naj bi bili v Ljubljani in Kranju namestili naprave, ki so prenašale podatke na daljavo, s kloni kartic pa naj bi v tujini - Veliki Britaniji in na Nizozemskem - dvignili večjo vsoto denarja...
Zadnje novice
