V Pomurju se lahko pohvalijo, da že sledijo ciljem po katerih naj bi čim manj ljudi umiralo v prometnih nesrečah; Kaj še lahko doseže poostritev prometne zakonodaje? Murska Sobota – Medtem ko s 1. julijem v veljavo stopa nova, bistveno poostrena prometna zakonodaja, se lahko na skrajnjem severovzhodu države lahko pohvalijo, da so tudi brez drasičnih kazni dosegli velik uspeh. V prvem polletju letošnjega leta na območju Policijske uprave Murska Sobota se namreč ni pripetila niti ena prometna nesreča s smrtnim izidom, kar ni bil primer nikoli doslej. Še več v med leti 1990 in 2008 je bilo stanje zelo kritično in povprečno je v prvem polletju, ki je vedno ugodnejše od drugega, umrlo do deset udeležencev prometnih nesreč, v zadnjih treh letih pa se stanje bistveno izboljšuje. Pozitivni trendi so se začeli že po odprtju pomurske avtoceste, oktobra 2008, še zlasti v letih 2009 in 2010, ko je še bilo po nekaj (4 oz. 3) nesreč s smrtnim izidom, stanje pa se je občutno izboljšalo v letošnjem letu, ko smrtno ponesrečenih udeležencev v prometu sploh ni bilo, pa tudi huje poškodovanih je bilo le malo ljudi.
Na tako ugodne prometno varnostne razmere v Pomurju je gotovo vplivalo več dejavnikov. Ob izboljšanju voznega parka ter kakovosti prometnic, je tukaj gotovo tudi preventiva, najbolj pa nedvomno policijska represiva. Ob udarcih po žepu, kar je za že tako obubožene Prekmurce in Prleke najhuje, pa je tukaj vsekakor tudi vozniška kultura, strpnost in toleranca voznikov. Kakorkoli že, v zadnjih desetih letih, med 2002 in 2011, je v prvih polletjih na pomurskih prometnicah umrlo skupno 64 udeležencev v prometu. Največ (po 12) jih je bilo v letih 2004, 2007 in 2008, najmanj (0) pa letos. V letu 2002, med 1.1. in 30.6. je umrlo sedem (7) ljudi, leta 2003: 7, leta 2004:12; leta 2005: 10; leta 2006: 7; leta 2007: 12; leta 2008: 12, leta 2009: 4; leta 2010: 3; leta 2011: 0.
Res je sicer pozitivno, da je varnost na pomurskih prometnicah izjemno visoka, a kljub temu ni redkost, ko lahko slišimo, kako „zakonodajalci in zlasti policisti delajo kratkoročno“. Če bodo namreč nadaljevali s takšno represijo in kaznovalno politiko, ter pisanjem kazenskih točk, potem bodo ljudem spraznili denarnice in pozneje nihče več ne bo peljal. Kdo bo takrat kupoval avtomobila, gorivo in druge reči povezane s prevoznimi sredstvi, in kako bo takrat država prišla do trošarin in davščin..., se upravičeno sprašujejo nekateri državljani, ki trdijo, da so se včasih počutili varne če so zagledali policiste, sedaj pa se jih morajo bati, in trepetati ali ga bodo mogoče zaustavili, tudi če ničesar ni storil. Omenjeni državljani, ki se ne strinjajo z vsem kar počnejo zakonodajalci in še zlasti policisti, se tudi sprašujejo, ali bo dejansko nova poostritev zakonodaje služila svojemu namenu ali pa samo polnjenju proračunske luknje. Gotovo bi bolj pravično bilo, če bi kaznovali tiste, ki povzročijo kakšno nesrečo, kot je to primer v nekaterih zahodnih državah. Enako bi, kot pravi dolgoletni inštruktor varne vožnje Brane Küzmič, bolj logično bilo če bi kršitelje kaznovali isti trenutek ne pa čez leto ali dve, ko bodo svoje povedali tudi sodniki in druge ustanove.