Policisti opozarjajo kupce električnih brusilk, vrtalnih strojev, kladiv... Lendava, 12. junija – Včeraj (četrtek) so policisti PP Lendava zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja znamenj za zaznamovanje blaga, mer in uteži (260. členu KZ), odvzeli prostost osumljeni državljanki Romunije. Policisti so ponarejene predmete zasegli zoper osumljeno pa bodo podali kazensko ovadbo. Omenjeni policisti PP Lendava so ob rednem delu v naselju Žižki izsledili 30-letno osumljeno državljanko Romunije, ki je od hiše do hiše ponujala v prodajo kovček, v katerem je bilo ponarejeno elektro-pnevmatsko kladivo. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je osumljena ponaredila znamenja za zaznamovanje teh predmetov, saj kladiva niso bila od originalnega prodajalca HILTI, ampak kopija nižje kakovosti, je bila osumljeni odvzeta prostost. Policisti so osumljeni zasegli štiri ponarejena elektro-pnevmatska kladiva HILTI TE-38 ter eno ponarejeno elektro-pnevmatsko kladivo znamke BOCH PBH35E . Podobno so pred dnevi tudi ljutomerski policisti v Zgornjem Kamenščaku izsledili štiri romunske državljane, ki so prodajali električne brusilke in vrtalne stroje pod ponarejeno blagovno znamko Hilti. Po opravljenem zaslišanju so policisti predmete zasegli, zoper osumljence pa so podali kazensko ovadbo. Ker pa se tovrstna „prodaja“, zlasti po ukinitvi mejne kontrole nenehno ponavlja, mnogi „prodajalci“ pa postajajo celo nasilni, policisti in inšpektorji opozarjajo državljane, da ne nasedajo raznoraznim prodajalcem blaga „od vrat do vrat“. Enako so bili zaseženi tudi Hiltiji v okolici Kuzme na Goričkem in še marsikje. Za omenjeno kaznivo dejanje ponarejanja znamenj za zaznamovanje blaga, mer in uteži je sicer zagrožena denarna kazen ali pa zapor do dveh let, toda v teh primerih je storjenih tudi nekaj drugih kaznivih dejanj.
Gre namreč za specifično obliko prodaje, ko posamezne fizične osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje trgovske dejavnosti, na črno prodajajo blago. Blago se prodaja od vrat do vrat na ta na čin, da ponudniki obiščejo potencialne kupce, z najavo, še pogosteje pa brez nje, na domu. Pojavljajo se tako v strnjenih stanovanjskih naseljih in tudi na podeželju. Pogosto so prisotni tudi pred večjimi nakupovalnimi centri, kjer obiskovalcem teh centov ponujajo blago enake vrste, kot se prodaja v centrih, vendar po »po bistveno ugodnejših cenah«. V prodajo ponujajo blago najrazličnejših vrst, od posteljnine, servisov, do električnega orodja. „Prodajalci so pretežno tujci, in so glede na opisani način prodaje v prekršku zaradi dela na črno. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno namreč določa, da se za delo na črno šteje opravljanje dejavnosti, če ta ni vpisana ali priglašena na način kot to določa ta ali drug zakon. Zagrožena globa za posameznika znaša 208,65 EUR. Poleg globe se storilcu prekrška izreče sankcija odvzema predmetov. Nadzor nad izvajanjem predpisa sodi v pristojnost Tržnega inšpektorata, ki ob tem tudi opozarja, da oseba, ki sicer prodaja blago od vrat do vrat posebnega dovoljenja pristojnega organa lokalne skupnosti ne potrebuje temveč mora biti ustrezno registrirana glede na Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti, to je dejavnost šifre 47.99 druga trgovina na drobno zunaj prodajaln. V sklop navedene dejavnosti spada tudi prodaja od vrat do vrat. Ob tem bi se prodajalec, ki se pojavi na vratih kupca, moral izkazati s podatki podjetja za katerega se izdelki prodajajo. Med te podatke vsekakor spada registracija podjetja, podatki o identiteti prodajalca in druge listine, ki dejansko izkazujejo obstoj trgovca in poslovno vez med njim in prodajalcem. Ob morebitni prodaji pa mora prodajalec obvezno izstaviti račun, ki mora vsebovati vse zahtevane elemente po Zakonu o davku na dodano vrednost“, pravi mag. Franc Virtič, tiskovni predstavnik PU Maribor.
Ob tem za izdelke, kot so električni aparati je skladno z določili Zakona o varstvu potrošnikov potrebno obvezno priložiti spremne listine: garancijski list, navodila za uporabo in seznam pooblaščenih servisov. Garancijski list mora vsebovati zlasti naslednje podatke: firmo in sedež proizvajalca; podatke, ki identificirajo blago; izjavo, da proizvajalec jamči za kakovost oziroma brezhibno delovanje v garancijskem roku, ki začne teči z izročitvijo blaga potrošniku; trajanje garancijskega roka; firmo in sedež prodajalca ter datum izročitve blaga potrošniku; najkrajši garancijski rok, ki ne sme biti krajši od enega leta, razen če gre za rabljeno blago, za katerega lahko prodajalec določi krajši garancijski rok; čas po preteku garancijskega roka, v katerem je proizvajalec dolžan zagotavljati vzdrževanje, nadomestne dele in priklopne aparate, ki mora biti vsaj trikrat daljši od garancijskega roka. Blagu, pri katerem je za njegovo pravilno uporabo potreben določen postopek ali bi potrošnik z njegovo napačno uporabo lahko povzročil nevarnost zase ali za druge ali onesnažil okolje, mora proizvajalec priložiti navodilo za uporabo. Navodila za uporabo so lahko tudi prilepljena ali natisnjena na blagu oziroma njegovi embalaži. Navodilo za uporabo je lahko v obliki besedila, slike ali skice oziroma kombinacije teh oblik.
„Ker pri prodaji izdelkov od vrat do vrat, ko prodajalci opravljajo prodajo običajno na črno, teh listin ne zagotavljajo, potrošnike opozarjamo, da so posebej pazljivi ob nakupu in preverijo ali imajo izdelki zgoraj navedene spremne listine. Skladno z določili ZVPOT mora podjetje za prodano blago oziroma opravljeno storitev potrošniku izdati račun. V kolikor potrošnik ne razpolaga z listinami, kasneje ne bo mogel uveljavljati pravic, ki mu sicer pripadajo glede na določila Zakona o varstvu potrošnikov.Pomembno je zavedanje, da je lahko blago, ki ga ponujajo v prodajo ti nelegalni prodajalci lahko tudi nevarni za življenje. Kot takšno se pojavlja električno orodje, ponarejenih blagovnih znamk (npr. električni udarni vrtalni stoj HILTI), otroške igrače narejene iz nevarnih in sicer nedovoljenih materialov in podobno. Tržni inšpektorji so obravnavali tudi primere, ko je bilo posamezniku prodano električno orodje, ki v notranjosti sploh ni imelo električnih pogonskih mehanizmov (napolnjeno je bilo s kosom železa, tako da je pri običajnem pregledu pri posamezniku ob prijemu in običajnem pregledu ustvarjen občutek, da gre za izvirno blago oz. izdelek)“, dodaja mag. Virtič.
Policisti sicer opozarjajo tudi na prodajalce t.i. lažnega zlata. Srečujemo jih predvsem na večjih prometnih vpadnicah v mesta, kjer po parkirnih prostorih ali celo s postopanjem po vozišču prodajajo izdelke iz svetle kovine, navidez podobne zlatu. Gre predvsem za prstane, verižice, zapestnice, za katere zatrjujejo, da so iz zlata, in da jih prodajajo pod ceno, ker so se znašli v nesreči (najpogosteje navajajo, da se jim je pokvarilo vozilo in potrebujejo denar za popravilo ali avtovleko). Tudi takšen posameznik je storilec prekrška po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Zraven tega pa je v prekršku tudi po Zakonu o varnosti cestnega prometa, saj ta določa, da je: na avtocesti absolutna prepoved hoje; na drugih cestah je prepovedano nepotrebno zadrževanje na vozišču; 111. člen ZVCP pa ob tem še eksplicitno določa, da je na cesti prepovedano opravljati kakršno koli dejavnost (trženje, reklamiranje, uporaba zvočnih naprav itd.), ki bi bila v nasprotju s predpisi o javnih cestah ali pa bi njeno opravljanje lahko vplivalo na varen in tekoč potek prometa na cesti ali odvračalo pozornost udeležencev v prometu, globa 417, 29 EUR...