Zelo hudo je v tem božično-novoletnem času svojcem in prijateljem številnih fantov, ki so se po minulih protestih v Ljubljani in zlasti v Mariboru, znašli za zapahi. Namesto, da bi v družinski idili praznovali eden največjih krščanskih in družinskih praznikov, ter skupaj čakali novo in boljše leto 2013, se mnoge mame in očetje, bratje in sestre, dedki in babice, strici, tete, botri, žene, dekleta in prijatelji, bojujejo da bi njihove najdražje spustili na prostost, ali pa da bi sodniki vsaj pospešili preiskavo, dokazovanje in sojenje. Žal je očitno, da je večina fantov, tudi ko jim to ni dokazano, že kriva. In sedaj, namesto da bi jim dokazovali krivdo morajo večinoma mladi priporniki dokazovati svojo nedolžnost, kar je v nasprotju ne le z zakoni narave, temveč tudi s pravno zakonodajo. Ob vsem tem, vsaj po trditvah svojcev ter pravnih zastopnikov priprtih naj bi večina zaprtih fantov bila kriva, ker se je očitno v nepravem času znašla na nepravem mestu. In med njimi je tudi 29-letni Jernej Štebih, bodoči gradbinec, saj ga čaka le še diploma na Gradbeni fakulteti v Mariboru, iz Polencev v občini Dornava.
Njegovi najbližji so se obrnili na vse, ki „verjamejo v pravico v naši državi, da po svojih močeh pripomorejo k pravičnemu razpletu grozljive zgodbe, v kateri je bil udeležen povsem nedolžen, miroljuben protestnik na mariborskih demonstracijah“. Jernej se je, skupaj s še tremi fanti iz „Lükarije“, bratom Zmagom, ter prijateljema Petrom Dodlekom in Bojanom Zelenjakom iz Dornave, v ponedeljek, 3.12.2012, udeležili demonstracij v Mariboru, da bi, da bi kot pravi trojka naših sogovornikov, s svojo prisotnostjo izrazili nestrinjanje ne le z lokalno politiko, temveč s celotnim stanjem v državi. Za približno eno uro so se priključili ogromni množici demonstrantov, med katerimi ni bil nihče nasilen, temveč so vsi skupaj na povsem miroljuben način poskušali podpreti »glas ljudstva«.
„Potem smo se odpravili v enega od mariborskih lokalov, kjer smo še uro in pol posedeli ob pijači in pogovoru, nato pa krenili proti avtomobilu, parkiranem na desnem bregu Drave v bližini bolnišnice. Mirno smo šli mimo številnih policistov, ki so stali pred glavnim mostom, promet je bil odprt, nikjer ni bilo nobenih groženj o kakršnikoli nevarnosti. Tik preden smo prišli do konca mostu, je z desnega brega nad nas in tudi nad nekatere druge pešce na mostu planila enota policistov, nas prisilila k tlom ter začela vezati. Nam trem je policistom uspelo dopovedati, da nismo storili popolnoma ničesar narobe, zato so nas izpustili. Edino so policisti zvezali in odpeljali Jerneja. Od 22. ure zvečer v ponedeljek, 3., do četrtka, 6. 12. 2012, okrog 15. ure, mi trije z njim nismo več mogli priti v nikakršen stik, tudi starši so bili zgolj obveščeni o pridržanju“, nam je v prisotnosti prijateljev Bojana in Petra, razlagal Jernejev brat Zmago, ki dodaja, da od tod naprej zgodba dobiva grozljive razsežnosti. „Jerneja so v policijskem pridržanju zadržali polnih 48 ur, ob uradnem razgovoru so mu prisotnost odvetnika odsvetovali z obrazložitvijo, da mu tako ne more nič pomagati. In Jernej jim je žal glede na stisko, v kateri se je znašel, nasedel. Nato je bil pripeljan pred preiskovalnega sodnika in odredili so mu nadaljnjih 48 ur pripora v zaporu. V četrtek popoldan je z njim pred zaslišanjem končno stopil v fizični kontakt njegov odvetnik Janez Lovrec in na Okrožnem sodišču v Mariboru mu je bila očitana kopica nasilnih dejanj, vključno z metanjem granitnih kock na policiste in onemogočanjem policistom, da zagotovijo JRM. Po odločitvi preiskovalne sodnice je bil Jernej izpuščen, ker ni bil podan utemeljen sum, da bi storil očitano mu kaznivo dejanje. Sodišče se z odločitvijo sodnice ni strinjalo in v nedeljo, 9.12.2012, je Jerneja na domu zopet obiskala policija in ga odpeljala v pripor“.
Vse bratove trditve sta potrdila tudi Bojan in Peter, za Jerneja pa ni bilo pomoči, saj so ga priprli zaradi možnosti ponovitve nasilnega dejanja, ki ga je bil osumljen ob prijetju. V dokumentu, ki sta ga dobila starša, ko sta Jerneja odpeljala, je med drugim zapisano, da so ga policisti osebno prepoznali kot tistega, ki je metal granitne kocke, palice in steklenice. „Toda njega zanesljivo ni bilo na tistem mestu, kjer je karkoli bilo vrženo na policiste. Prav tako tam ni bilo nobenega izmed nas“, so nam zatrdili vsi trije sogovorniki, katerih pa očitno nihče ničesar ne upošteva, čeprav gre za pridne fante, ki jim resda ni vseeno kaj se dogaja v Sloveniji, a se vsi zavedajo, da nasilje nikamor ne vodi. Povedo nam tudi, da niso pripadniki nobenega kriminalnega združenja, navijaške skupine, pa tudi huligani niso. Edino kar so vsi štirje skupaj so člani Godbe napihala občine Dornava. Zmago je ob tem dirigent, Bojan pomočnik dirigenta, Peter pa predsednik društva. Edino priprti Jernej ni noben „funkcionar“, je pa nenadomestljiv tolkalec v godbi, brez katerega dornavski godbeniki, v tem prazničnem času, ne morejo (ali težko) nastopati. „Jerneje je dejansko tolkalec toda samo v godbi in gotovo nikogar ni tolkel, še najmanj pa policiste v Mariboru“, nam zatrdi trojka sogovornikov, njegov brat Zmago pa nadaljuje: „Zastonj so vse pritožbe odvetnika, saj jih je višje sodišče zavrnilo. V četrtek, 20.12.2012, je bil Jernej spet pred sodnico. Dejanja, ki mu ga očitajo ni priznal, saj ne more priznati nečesa, česar ni storil. Odvetnik je ponovno predlagal odpravo pripora, vendar neuspešno. Policija, katere naloga je, da zbira dokaze ni pokazala še ničesar, razen ustnih obtožb, ki so v nasprotju z dokazi, katere je sodišču predložil odvetnik. Uspelo nam je namreč pridobiti video posnetke iz lokala, kjer smo sedeli v času dogajanja. Jernej je torej v priporu na podlagi dokazov, ki ne le, da ne obstajajo, temveč tudi ne morejo obstajati, ker tega, kar se mu očita, preprosto ni storil. Ne tega, ne ničesar drugega, kar bi bilo kakorkoli nasilno“.
Zmago, Peter in Bojan se tudi sprašujejo, kako je možno, da se „nekaj takega dogaja v naši demokratični Sloveniji? Ali si predstavljate, kako se počuti zaprt nedolžen človek, njegova družina, prijatelji? Kaj naj stori pošten, dobro misleč, odgovoren državljan, da bi razrešil nastalo situacijo in zavpil v imenu resnice: Prostost ste odvzeli nedolžnemu človeku! Zato njegove priče, družina, prijatelji in vsi, ki ga poznamo, naprošamo ljudi, da vsaj pomagajo vpiti z nami ali po svojih močeh kakorkoli vplivajo na pravičen razplet. Še vedno verjamemo, da se bosta resnica in pravica izkazali na sodišču naše pravne, evropske države, ogorčenje nad dogajanjem pa ostaja nepopisno... Tukaj gre predvsem za ustrahovanje državljanov, da naj se ne udeležujejo protestov“,
Podobno kot omenjena trojka nam je zatrdil tudi Jernejev odvetnik Janez Lovrec iz Ptuja, ki je prepričan, da je njegov varovanec nedolžen, a ničesar ne more doseči. Nikakor ga ne more spraviti na prostost. Po drugi strani pa nam je predsednica okrožnega sodišča v Mariboru, sodnica – svetnica Alenka Zadravec zatrdila, da „za vseh 10 obdolženih v kazenski zadevi III K 62103/2012 še vedno veljajo sklepi o priporu zaradi pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, in med drugim tudi za obdolženega Jerneja Štebiha. Pripor zoper navedenega je bil podaljšan dne 11.12.2012, sodišče pa v skladu s tretjim odstavkom 432. člena ZKP vsak mesec dni preizkusi ali so še podani razlogi za pripor“. Torej, če ne prej, potem si Jernej Štebih lahko upa, da bo 11. januarja zapustil pripor, oz. takrat bodo sodniki vsaj preizkusili ali še obstajajo priporni razlogi...
Nikakor ne podpiramo nasilja in huliganstva na športnih terenih ter drugih dogodkih in prireditvah, še zlasti napada na zdravje in življenje policistov in drugih ljudi, v vsakem primeru pa nihče ne more mimo dejstva, da bi sodniki morali svoje delo opraviti nekoliko bolj temeljito. Nihče ne sme vsakega kršitelja obravnavati pod enim kalupom, temveč je vsak posamezni primer potrebno temeljito razsvetliti. Žal nekateri sodniki pogosto uporabljajo neverjeten mehaničen pravni formalizem, kjer ne odločajo po zdravi pameti v kontekstu vsakega primera posebej, ampak mehanično vlečejo sklepe iz neke fiktivne enačbe“. In s tem samo krepijo gnev in jezo ljudi, ki se prav na zadnjih protestnih shodih, med drugim borijo tudi proti temu, da se malega človeka lahko vedno zapre, tiste druge pa se običajno ščiti tudi za bistveno večja kazniva dejanja. Pravica torej doleti samo majhnega človeka, ki je pogosto kar zguba ali niče, za tajkune, velike ribe in druge goljufe pa to seveda ne velja, in jim nihče ne more nič.