V minulih dnevih se je v pohorskih gozdovih, sicer na zasebnem zemljišču, pripetil vandalizem ali pa malomarnost. Nekdo je namreč na vrhu Areha na Pohorju, poškodoval označena množična grobišča žrtev povojnih pobojev, kjer naj bi se nahajalo 3000 do 6000 trupel. Očitno je med posekom dreves po sredi enega od grobov padlo deblo in povsem zlomilo njegovo leseno ograjo, ki jo je postavila država, potem ko je bilo prikrito grobišče potrjeno s sondiranjem .

Kot nam je povedal dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, je tudi sicer po omenjenih gozdnih delih ostalo ogromno odžaganih vej, ki razmetane ležijo po celotnem zasebnem zemljišču, tudi po drugih z ograjami in lesenimi križi označenih grobiščih, ki jih je na ožji lokaciji kakih šest.

„Gre za kaznivo dejanje in pričakujemo, da bodo državni organi v skladu s svojimi pristojnostmi odkrili storilce in odpravili škodo. Podoben odnos do morišč in grobišč na Arehu že dolga leta kažejo tudi organi Planinskega društva Ruše, ki so lastnik dela območja, na katerem so potrjena morišča in grobišča. Pred leti je predsednik društva, zadnji komunistični voditelj Maribora, do neskončnosti zavlačeval, da bi nam dali soglasje za sondiranje in nam zagotavljal, da tam grobišč ni. Zdaj, ko so grobišča potrjena in ko želijo svojci žrtev ter državljanska pobuda pod vodstvom Martina Kostrevca postaviti manjšo kapelico, pa ne dajo soglasja za ta spominski objekt“, poudarja dr. Dežman, ki dodaja, da zdaj „na žrtve povojnih pobojev, političnih zapornikov in jetnikov iz taborišč z območja sedanjega Kidričevega in Tezna, ki jih je med cerkvijo sv. Areha in vrhom Sedovca v več grobiščih po ocenah od tri do šest tisoč, opominja le križ, ki že trohni“.

V Planinskem društvu Ruše, ki je lastnik zemljišča, kjer bi radi postavili kapelico, pojasnjujejo da soglasja ne morejo dati, ker se ne ve, kdo bi kapelo financiral in pozneje vzdrževal. Omenjeni Martin Kostrevc, ki se z odkrivanjem in urejanjem množičnih grobišč na Pohorju ukvarja že več desetletij pa pravi, da gozdarji poznajo način podiranja in lahko usmerijo padajočo smreko v smer, kjer ne bo ničesar poškodovala. „Da je deblo padlo točno po sredini groba, bi lahko kdo napravil tudi iz hudobije ali pa iz popolne nevednosti. Ne glede na to, ali je posredi vandalizem ali malomarnost, si tako neetičnega odnosa do umrlih ne bi smeli privoščiti, v vsakem primeru pa bo moral tisti, ki je škodo povzročil, grobove povrniti v prvotno stanje, korektno pa bi bilo, da bi zemljišče tudi počistil“, je prepričan Kostrevc, ki dodaja, da je lastnik zemlje doma v Nemčiji, komu je naročil posek, pa ne ve, a po njegovem sploh ni pomembno, kdo je podiral drevesa. „Radi bi le opozorili ljudi, da so tukaj grobovi in da se morajo do žrtev, pokopanih v njih, in svojcev dostojno obnašati“. Drevesa, ki se lahko odstranijo je sicer označil Jernej Dornik, revirni gozdar iz Zavoda za gozdove, ki pa tudi ne ve, kdo jih je podiral. Povedal je le, da pa se pri poseku lahko zgodi kakšna neljuba poškodba, vendar jo mora izvajalec praviloma popraviti.

Dr. Jože Dežman je dodal samo, da se z malo dobre volje in z državljanskim pogumom „odstranjujejo posledice ideološkega nasilja, kar je dokazal gospod Matevža Skamena, ki je sam očistil kapelico v Kamniški Bistrici, katero so na večer državnega praznika neznanci oskrunili. Tudi ta je bila posvečena žrtvam revolucionarnega nasilja...“