V soboto, 11. avgusta, je prleško prestolnico Ljutomer preplavilo okrog 3.000 obiskovalcev 23. Preleškega sejma po celem Lotmerki, ki ga vsako leto, v okviru praznovanja občinskega praznika občine Ljutomer, organizira Turistično društvo Ljutomer. Nadvse veselo sejemsko dogajanje je trajalo le kratke tri ure, saj ga je po enajsti uri prekinil dež..
Kakor vsako leto se je tudi letos sejem odvijal po naprej pripravljenem programu. Prihajajoče obiskovalce je z igranjem pozdravljal Pihalni orkester Kulturnega društva Ivan Kaučič Ljutomer. Uradna otvoritev sejma, ki se je pričela ob 9.00 uri, obiskovalci pa so središče Ljutomera napolnili že dobro uro prej, se je pričela s pozdravnim nagovorom predsednika Turističnega društva Ljutomer Valentina Odra, ki je na oder povabil župana občine Ljutomer Franca Jurša, predsednika Pomurske turistične zveze Damjana Jaklina, ki so pozdravili številne obiskovalce tega zanimivega prleškega sejma. S tem je bil sejem odprt in so ga le še popestrili številni nastopi kulturnih skupin, katere sta na oder vabila napovedovalca Silva Vrbnjak in Branko Hrga.
Čeprav so se obiskovalci s težavo premikali od stojnice do stojnice, teh stojnic je bilo po »celem Lotmerki« 85, so bili vedrega razpoloženja. Mnogi so se med ogledovanje robe na stojnicah ali prikazu obrti, srečavali znanci in z njimi poklepetali. To je pravzaprav namen sejma. To nam je potrdil tudi predsednik organizatorja, to je TD Ljutomer Valentin Oder, ki nam je med drugim dejal: »Kot vidite je obisk dober. Lani smo imeli smolo z dežjem, saj nas je prvič po 22. letih prirejanja sejma, že od jutranjih ur namakal dež. Kot vidite tudi danes nebo prekrivajo oblaki in se bojimo, da nam sejem pokvari dež. Trudimo se, da bi bil sejem tako naravnan, da bi bil zanimiv za vsakega obiskovalca. Zato na sejem povabimo veh sedem turističnih društev v občini. To so TD Ljutomer, Babinci, Puter Stročja vas, Stara Cesta, Cven in Pristava. Kot gost se predstavlja TD Železne Dveri, ki je zastopano s stojnicami dobrih vin in spominki Milana Beleca. Poskrbeli smo tudi za bogat kulturni program v katerem sodelujejo: učenci in učenke Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer, pevski oktet, ljudske pevke, folklorna skupina, tamburaši in še kaj. Ker se nahajamo sredi vinorodnega področja je na stojnicah bogata ponudba vin, ki jih ponujajo vinogradnik.«
Kakor na mnogih sejmi, je tudi 23. Prleškem sejmu po celem Lotmerki, prevladovala industrijska roba, bodisi konfekcijska ali iz sveta igrač. To monotonost so razbili številni suhorobarji, ki so v Lotmerk prišli iz Ribniške doline in so v Lotmerku ponujali suho robo in dobro voljo, kot to Ribničani znajo. Med kramarji smo našli tudi lončarja, to je bil domačin Sašo Žuman, ki je na svojem lončarskem vretenu prikazoval izdelavo ločarskih izdelkov iz gline. Zanimiv je bil prikaz izdelave izdelkov iz slame, ki so ji predstavljali ustvarjalci iz Prekmurja. Veliko zanimanja sta poželi tudi predici, ki sta ob predenju ovčje volne znale zabavati občinstvo. Pohvalno je, da sta se oblekli v obleke, kakršne so nosile naše babice, ko so še predle na kolovratu. Med obiskovalci so bili tudi taki, ki še poznajo nekdanjo kmečko nošo. Zato so predice povprašali, če imajo pod krilom tudi spodnje krilo ali kot tod rečejo »unterco«, ter spodnje hlače, ki jim pravijo »pumparce«. Šegave predice so njihovo radovednost potešile, tako, da so vzdignile krilo in pokazale, pod krilom oblečeno, nekoč pomembno, žensko spodnje perilo, ki so ga, zlasti ob svečanostih nosile ženske.
Narobe bi bilo, če bi zamolčali stojnice, kjer so kmečke gospodinje ponujale svoje kmečke dobrote. Obloženi kruhki z zaseko in mesom iz »tünke«, so dajali moč obiskovalcev. Tu so bile na voljo tudi kvasenice, tod jim pravijo sirove pogače, in božanska prleška dobrota, prleške gibanice. Te stojnice in stojnice z vinsko kapljico iz Ljutomerskih goric, so bile tudi najbolj oblegane. Za bogato kulinarično ponudbo so poskrbeli tudi gostinci, ki so postavili mize na delu trga, katere niso samevale.
Na drugi strani Glavnega trga, ki je bil nabito poln z stojnicami in obiskovalci, sta svoje kovaške spretnosti kovanja izdelkov prikazala kovača. Na trg sta pripeljala ognjišče in nakovalo, na katerem sta kovala ražarjeno železo. Njuno težaško delo je imelo vedno veliko občudovalcev. Nedaleč je svoje sodarske spretnosti predstavil sodar, ki je prikazal, kako se sestavi hrastov sod. Na obroč je nabral za sod že oblikovane doge, nato pa sredi soda zakuril ogenj, da se je les segrel, »kuhal«. Segrete in navlažene doge je s posebno zatezno napravo upognil v želeno obliko in jih oblekel z obroči. Z nabijanjem obročev je izvajal značilno »sodarsko« melodijo.
Ob našem poročanju iz 23. Preleškega sejma po celem Lotmerki, bi lahko napisali še marsikaj zanimivega. Povemo le to, da ima Ljutomer dolgoletno tradicijo prirejanja sejmov. Da je tako pričajo tudi prvi posneti metri filma v Sloveniji, ki so bili posneti v Ljutomeru. Kot je znano je leta 1905 ljutomerski odvetnik dr. Karol Grosman v Ljutomeru posnel kratki dokumentarni film Sejem v Lotmerki. In je bil tako pionir, začetnik, na področju snemanja filma v Sloveniji.