Kar nekaj popotnikov, ljubiteljev potepanja ter lepe fotografije se je udeležilo otvoritve še ene razstave fotografij predsednika Likovnega društva Gornja Radgona Zlatka Šajharja, ki je na ogled v Bistru Joy na Partizanski ulici v Gornji Radgoni. Gre za enktarne fotografije, ki so nastale aprila in maja letos, ko se je Zlatko, skupaj s partnerko Vidko, potepal po čudoviti deželi Jemen. Samo razstavo, ki bo na ogled do pozne jeseni, pa so poimenovali kar “Kot veter je dirjal veleblod proti zeleni oazi”. Zlatko in Vidka, ki sta obkrožila dobršen del zemljske oble, zlasti Zlatko (mimogrede “Pri Maksu” v Gornji Radgoni je tudi razstava njegovih fotografij s potepanja po Maliju in Burkini faso), sta kot rečeno, to čudovito deželo na jugu arabskega polotoka, obiskala letos pomladi, ko se je tudi pri nas “pomladno” prebujala narava. V Jemnu sta bila nad lepotami pokrajine, prijaznostjo in gostoljubnostjo domačinov izredno navdušena. Prevozila sta več tisoč kilometrov, si ogledala mnogo jemenskih znamenitosti in na poti doživela veliko zanimivih dogodivščin. Nadvse ju je impresionirala jemenska puščava, vendar sta tam preživela premalo časa. Zanimivo je tudi, da se v Jemnu lahko celo smuča in borda po pučavskih sipinah.
Jemen je dejansko pravljica. Predstavljamo si samo lahko, da zavrtimo časovni stroj za nekaj stoletij nazaj in se znajdemo v neki drugi dobi. Osamljen z morji in puščavami, zazrt v samobitne mišljenjske in življenjske vzorce…, kjer plemena še vedno živijo kot nekoč! Moški v plemenskih krilih z obrednimi džambijami za pasom, in ženske, ki jim le očke razigrano švigajo iz črnih oblačil. Pravljične vasice in mesta v neskončnih, a vedno znova presenetljivo drugačnih kombinacijah, odmaknjeni hribi in doline, kamor še niso potegnili cest. Jemen ne potrebuje muzejev – vse je okoli nas, zaživimo v muzeju, od starih časov slovitih Sabejcev in kraljice Bilkis, vse do danes. Zgodovinska pravljica, pa tako resnična, da se ne konča četudi se uščipnemo v lice! Veličastna narava, ta večni umetnik (tu še vedno na svobodi) je Jemen bogato obdarila. Visoke planote in neprehodne gore se vrtoglavo spuščajo v doline, obmorske puščave ob Rdečem morju in Indijskem oceanu nam nudijo neverjeten kontrast z modrino in belino koralnih plaž, in tu je še peščena puščava, hej, same sipine do koder nam seže oko...
A tako zahtevno potovanje v najbolj odročne kraje sveta ni ravno poceni, toda pravemu popotniku kljub temu ni žal niti tolarja, ki ga zapravi, saj v zameno dobi neprecenljive popotniške spomine in čudovite fotografije, ki jih Šajhar, nekaj, tudi predstavlja na razstavi. Samo potovanje ni noben luksus, ampak zgodovina. Občasno se spi v hotelih, ki se ne morejo primerjati z evropskimi, včasih se spi v kočurah brez tople vode, včasih v šotoru. Vozila so brez klime. Jedli so po restavracijah, ki so bolj podobne menzam in nimajo jedilnega lista. Ponekod niti mize ni bilo. Večinoma je na mizi piščanec, ponekod ribe, morda tudi kamelje meso. Tudi za vegetarijance je nekako poskrbljeno, saj imajo riž, zelenjavne juhe in razne omake. Alkohola ni, zagotovo pa popotnika ponekod povabijo domačini v svojo hišo in ponudijo čaj....