Ob praznovanju 23. občinskega praznika občine Gornja Radgona, je domači župan Stanislav Rojko, v navzočnosti številnih likovnikov ter ljubiteljev likovne umetnosti, odprl nadvse zanimivo razstavo z naslovom „444“. Gre za priložnostno razstavo del namenjeno reki Muri in njenim 444 kilometrom od izvira v Avstriji, do izliva na Hrvaškem, ki so nastala na likovni koloniji, ki je letos junija potekala na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Na koloniji so sodelovali umetniki iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, naslov pa zaznamuje dolžina reke Mure, ki je dolga 444 km in je zadnja velika nižinska reka pri nas, ki še ni pregrajena. Sama,14. kolonija je nastala s podporo Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, na njej nastala dela so že predstavili v Avstriji in na Hrvaškem, in sicer v avstrijski Radgoni z razstavo na prostem, avgusta pa v galeriji občine Sveti Martin na Muri, sedaj pa je na sporedu še slovenska razstava v mestu sejmov in penine.

Predsednica Likovnega društva Gornja Radgona Tatjana Mijatović je ob odprtju orisala razvoj društva, spomnila na prvega predsednika Zlatka Šajharja in prvo predsednico Evo Žula ter poudarila, da so umetniki danes povezani tudi z umetniki iz sosednjih držav. Sama je sicer že osem let predsednica nadvse aktivnega in prepoznavnega društva. Na koloniji je umetnike strokovno podprl dr. Matjaž Duh, ki je na odprtju razstave med drugim povedal, da se med likovniki zelo dobro počuti, da v konstruktivnih pogovorih iščejo rešitve za vsakega umetnika, podpora Muri pa jim je bila dodatna spodbuda za ustvarjanje. Župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko je podprl prizadevanja za ohranitev Mure z upanjem, da država ne bo imela načrtov z njo tudi takrat, ko bo dovolj denarja, ker naravo moramo ohranjati. Ob tem je, enako kot tudi direktorica Kultproturja Tatjana Karba Kotnik, pohvalil LD Gornja Radgona in jim čestital ob 20. rojstnem dnevu.

V katalogu, ki je izšel ob odprtju razstave, je Mijatovićeva med drugim zapisala, da se umetniki zavedajo pomena reke Mure, saj z njo in ob njej živijo. Dočakali smo tudi čase, ko reka Mura več ne ločuje, temveč združuje in povezuje. Povezani smo z naravo in jo čuvamo. Zato je naše sporočilo jasno. Odločno nasprotujemo gradnji elektrarn, ker želimo, da se ohrani naravni habitat in neokrnjena rodovitna pokrajina. Naj Mura svobodno teče in kot vodni biser bogati življenje tudi našim zanamcem.“ Podobno je dr. Matjaž Duh o junijskem ustvarjanju na otoku ljubezni v Ižakovcih dejal, da kraj likovnega srečanja ob Muri ni bil izbran naključno, saj je večina članov likovnega društva podpornikov akcije za Muro brez elektrarn. „Tako za člane likovnega društva kot za druge ljubitelje narave velja Mura za nekaj posebnega, mističnega in skoraj eksotičnega, kot pravijo domačini. Pravijo tudi, da je Mura taka reka, da se najprej hodi k njej, potlej pa se jo nosi s sabo,“ je med drugim menil Duh.

„Žal še manjka zavedanja, da smo ljudje samo sestavni del narave! Brezobzirni posegi v naravo, z namenom njenega nesmiselnega izčrpavanja, so po svetu že terjali davek – narava vrača udarce! Bo človek krvnik naši reki Muri? Se bo čudovita Mura spremenila v pokrajino betonskih jezov? Zato LD Gornja Radgona podpiramo kampanjo za ohranitev naše reke Mure. Živeti v harmoniji z naravo je naše načelo. Živimo ob Muri in z njo. Vsem, predvsem pa nam Pomurcem, je Mura veliko dala in daje vsak dan. Ljudje ob Muri skozi zgodovino s svojimi rokami obdelujejo polja ob reki in njene nabrežine in reka je del življenja številnih generacij ob enkrat tiho tekoči drugič divje deroči Muri. Človek je vedno hotel ukrotiti reko, da mu ne bi poplavljala in odnašala sadov dela, zavedal pa se je, da je narava nad njim in spoštoval je njene spremembe in zakone. Ta čudoviti biotop je zatočišče mnogih živali, še posebej ptic in rib, čudovito okolje za sprostitev, priložnost za razvoj turizma - z zajezitvami postane okolje umetno in pristna narava izgine, preoblikovana je vsa prvobitna pokrajina. Ali moramo v dobi hitrega razvoja tehnologij in potreb po energiji res uničiti vso lepoto in spremeniti pokrajino v neke umetne tvorbe? Odločno nasprotujemo izgradnjam elektrarn, ker želimo, da se ohrani naravni habitat in neokrnjena rodovitna pokrajina. Naj Mura svobodno teče in kot vodni biser lepša in bogati življenje tudi zanamcem“, je ob otvoritvi razstave še dejala Tatjana Mijatović.