Izmed številnih aktivnosti, ki bodo potekale ob letošnjem 2. februarju, svetovnem dnevu mokrišč (WWD – Vorld Vatlands Day), pripada eno častnih mest zanimivem pohodu, ki bo potekal v Pomurju in sosednji Avstriji. V skupni organizaciji Društva za ohranitev kulturne in naravne dediščine Tabrih, Društva Mura rafting, Ribiške družine Radgona, Planinskega društva Radgona, Naturschutzbund Steiermark in Instituta für Naturschutz iz Gradca ter še nekaterih združenj, bo namreč v nedeljo, 4. februarja, potekal pohod ob reki Muri tako po Sloveniji, kot po Avstriji. Vse skupaj se bo začelo prvo februarsko nedeljo, ko med 9. in 10. uro dopoldan potekalo zbiranje pohodnikov, katerih pričakujejo nad 300 z obeh strani reke Mure, ob visečem mostu za pešce in kolesarje v Črncih v Apaški dolini. Letošnje geslo pohoda ima naslov: Naša Mura – Unsere Mur, moto Svetovnega dneva mokrišč 2007 pa se glasi: “Wetlands support fisheries - keep them healthy” - “mokrišča podpirajo ribištvo - vzdržujmo njihovo stanje naravno”. In tudi v Muri živijo številne ogrožene in ranljive vrste rib, katerem bodo udeleženci pozdravili na pohodu skozi loko mejne Mure. „Na pohod smo povabili vse, ki podpirajo prizadevanja za ohranitev Mure, njenih mokrišč, rokavov in mrtvic v poplavni loki. Zbirališče vseh pohodnikov bo ob 10,00 uri pri most za pešce in kolesarje na Mure, med Črnci in Donnersdorfom. Tam bo najprej pozdravni nagovor predstavnikov mednarodnega komiteja za ohranitev Mure in gostov okoliških občin iz Slovenije in Avstrije. Ob 10.30 uri sledi odhod z vodniki ob reki navzdol na avstrijski strani do počivališča na dvoru Prentlhof pred Bad Radkersburgom. Po malici nadaljevanje pohoda preko mejnega mostu preko Mure v Gornjo Radgono in ob reki navzgor do izhodišča. Čaka nas dvakrat devet kilometra (skupaj: 18) dolga pohodna pot. Če kdo ne zdrži, lahko jo prehodi samo pol, kajti za prevoz navzgor bo tudi poskrbljeno. Ker bo pohod v obmejnem pasu z Avstrijo, zato je priporočljivo imeti pri sebi osebni dokument“, pravi Vlado Drvarič iz RD Radgona. Konvencija o varstvu mokrišč; Letos mineva 32 let od podpisa konvencije o varstvu mokrišč - veljati je začela leta 1975 -, s katero se je 130 držav pogodbenic, vključno s Slovenijo, obvezalo izvajati politiko razvoja, ki ne bo ogrožala obstoja mokrišč, pač pa bo zagotovila njihovo smotrno rabo, varstvo ter trajno ohranila biotsko raznovrstnost vseh mokrišč, tako naravnih (močvirja, nizka barja, šotišča...) kot tudi tistih, ki jih je ustvaril človek (soline, ribniki, kali). Na svetu je trenutno nad 1100 mokrišč, ki so uvrščena na seznam mokrišč mednarodnega pomena. Mokrišča sodijo med najbolj produktivna okolja sveta in predstavljajo zibelko biotske raznovrstnosti, zagotavljajo vodo in primarno produkcijo, od česar je odvisno preživetje neštetih vrst rastlin in živali. Poleg tega pa so mokrišča pomembna tudi za zdravje in varnost ljudi, ki živijo ob njih. Človeški vplivi na vodne vire, kot so vplivi kmetijstva, industrije in gospodinjskega onesnaževanja, se lahko pojavijo daleč od mokriščnih območij in v takih primerih lahko pride do razvrednotenja ali celo uničenja mokriščnih habitatov. Kaj so mokrišča? Z besedo mokrišče označujemo različne biotope, za katere je značilno, da so na prehodu med vodnimi in kopenskimi ekosistemi, vsem pa je skupno to, da jim življenjski utrip daje voda. Razvrstitev mokrišč je zapletena zaradi njihovega prehodnega značaja, različnih tipov mokrišč in njihovega poimenovanja. Konvencija podaja za mokrišče naslednjo razlago: "Mokrišča so območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Voda je sladka, brakična ali slana, vključno z območji obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega globine šest metrov". Mokrišča imajo pomembno vlogo v človekovem življenju, v preteklosti pa so pomembno vplivala na razvoj civilizacij.Še danes so to območja z visoko biotsko raznovrstnostjo in med najbolj produktivnimi ekosistemi na planetu. Leta 1971 (2.2.) je v iranskem mestu Ramsar 18 držav podpisalo Konvencijo o mokriščih. Danes Ramsarsko konvencijo podpira 130 držav, tudi Slovenija. Na seznamu ramsarski lokalitet je 100 milijonov hektarjev mokrišč, kar predstavlja velikost dveh Francij. V Sloveniji sta na seznam mokrišč mednarodnega pomena uvrščeni dve območji: Škocjanske jame in Sečoveljske soline. To žal ne pomeni, da mokrišča niso več ogrožena. Pomeni pa to, da se večina držav strinja, da moramo te edinstvene ekosisteme ponovno varovati in ponovno oživeti. Čeprav pokrivajo le 1 % zemeljskega površja, dajejo sladkovodna mokrišča življenjski prostor kar 12 % vseh živalskih vrst. Uravnavanje poplav, shranjevanje vode in čiščenje, oskrba s hrano in zaščita obale so le nekatere od številnih funkcij, ki jih opravljajo mokrišča. Vsi smo odvisni od vode, še zlasti od sladke vode. Mokrišča pa so naravni sistemi, ki jih je vzpostavila narava, zato da sprejemajo vodo, jo shranjujejo z enega na drug kraj, prenašajo od gora k morju, pa tudi zato da imamo biotsko raznovrstnost in še veliko drugega blaga in storitev. Pa vendar so ekosistemi mokrišč še vedno zapostavljen del naravnega Zemljinega bogastva. V preteklih 100 letih je bila uničena že polovica svetovnih mokrišč.