Svetovni dan Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila, je letos potekal v znamenju podnebnih sprememb. Po najbolj črnem scenariju klimatologov se bodo v prihodnjih 100 letih povprečne temperature na Zemlji zvišale za med štiri in 6,5 stopinje Celzija, spremembe temperature pa bodo spremljala sušna obdobja in ekstremni vremenski pojavi. Klimatologi so si večinoma edini, da podnebnih sprememb ne moremo več ustaviti, lahko pa jih vsaj omejimo. Meritve povprečne temperature zemeljskega površja kažejo, da se ozračje segreva - enako kažejo meritve tudi v Sloveniji. Porast temperatur je najbolj opazen v zadnjih 30 letih, najbolj nazorno pa to prikazuje krčenje ledenikov in vse pogostejše vremenske ujme. Svetovni dan Zemlje, sicer tokrat praznujemo že sedemintridesetič; letos se hkrati nadaljuje tudi triletna kampanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Če se ne bomo spopadli s segrevanjem ozračja in če ne bomo skušali ohraniti okolja v današnjem stanju, nas bodo v prihodnosti zajele velike vremenske spremembe, ogrožene bodo zaloge hrane in vode, topili se bodo ledeniki, gladina morja se bo dvignila, ogroženih bo več tisoč živalskih in rastlinskih vrst. Ali temperature zares naraščajo? Povprečna temperatura v Sloveniji v letu 2004 je bila za 1,4 °C nižja kot leta 2000. V obdobju od 2000 do 2004 je bilo še eno toplo leto, to je bilo leto 2003. Če pa primerjamo to obdobje z dolgoletnim povprečjem, je bilo leto 2004 kljub temu toplejše, vendar ne za več kot 1 °C od dolgoletnega povprečja. Kakšno bo šele leto 2007? V zadnjem obdobju se nasploh pojavljajo toplejša leta. V preteklosti toliko toplih let skupaj nismo beležili. Leta 2004 je bila povprečna temperatura v Ljubljani 10,7 °C, to je za dva odstotka nad dolgoletnim povprečjem. Kljub temu so bili temperaturni ekstremi izmerjeni še v prejšnjem stoletju (Babno Polje -34,5 °C leta 1968 in Črnomelj +40,6 °C leta 1950). Ali se količina padavin veča? Na posameznih območjih Slovenije je včasih padavin zelo veliko, medtem ko je za nekatera druga območja značilna suša. Običajno pade največ padavin v oktobru. Največ padavin v obdobju od 2000 do 2004 je bilo v alpskem svetu (Kredarica povprečno 2130 mm letno, Rateče - Planica povprečno 1609 mm letno), najmanj pa v Panonski nižini (Murska Sobota povprečno 640 mm letno). V obdobju od 2000 do 2004 je bilo v primerjavi z dolgoletnim povprečjem v povprečju manj padavin. V alpskem svetu je bilo največ padavin leta 2000, v Panonski nižini pa leta 2004. Najmanj padavin v vseh krajih merilne mreže smo zabeležili leta 2003. Količina padavin v omenjenem obdobju je bila najobilnejša v letu 2000 in je v Logu pod Mangartom povzročila plaz; izredno sušno v tem obdobju pa je bilo leto 2003, kar se je najbolj poznalo pri višini ocenjene škode zaradi naravnih nesreč. Ocenjena škoda zaradi naravnih nesreč Z vremenskimi nihanji so povezane tudi naravne nesreče. Spremljanje ocenjene škode zaradi naravnih nesreč v obdobju od leta 2000 do leta 2004 je pokazalo, da je največjo škodo v letu 2003 povzročila suša, saj je znašala kar 31 milijard SIT ali 83 % celoletne ocenjene škode, sledilo je leto 2000 z 19 milijardami SIT ocenjene škode zaradi suše in leto 2001 z 10 mrd SIT. Večje vrednosti ocenjene škode v obdobju 2000 do 2004 smo zabeležili še zaradi toče v letu 2004 (7 milijard SIT) in požarov v istem letu (4 milijarde SIT) ter pozebe v letu 2001 (4 milijarde SIT). Če gledamo še daljše časovno obdobje, je povprečna ocenjena škoda zaradi suše znašala 5,9 milijarde SIT letno, zaradi poplav 3,3 milijarde SIT letno, zaradi toče 2,2 milijarde SIT letno, zaradi neurij 2,1 milijarde SIT letno in zaradi drsenja tal in snega 1,9 milijarde SIT letno. Kako vreme vpliva na proizvodnjo energije? V podatkih za leto 2003 je opazen izrazit padec proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah (kar za 20 % od večletnega povprečja). Tudi v proizvodnji električne energije v jedrski elektrarni smo v letu 2003 zabeležili 5-odstotni padec proizvodnje v primerjavi s predhodnim in naslednjim letom. Precej je k temu pripomogel nizek vodostaj rek zaradi sušnega leta. Ali poraba energije še vedno raste? Poraba energije pri nas in v svetu še vedno nezadržno narašča. V Sloveniji je v obdobju od 2000 do 2004 narasla za 10 %, v svetu narašča povprečno za 2,2 % letno, najhitreje v Aziji. Poraba trdnih goriv v Sloveniji se je v letu 2004 sicer zmanjšala za 6 %, vendar je od leta 2000 narasla kar za 33 %. Manj, in sicer za 19 %, je od leta 2000 narasla poraba električne energije, za 12 % zemeljskega plina, za 8 % naftnih proizvodov (predvsem na račun prometa) in za 6 % obnovljivih virov. Tudi če primerjamo samo topla in hladna leta, ugotovimo, da poraba vseh virov energije narašča. Poraba zemeljskega plina, utekočinjenega naftnega plina in kurilnega olja se v zimskih mesecih poveča tudi do štirikrat. Tovrstni viri energije imajo sezonski trend porabe, ta pa je odvisen od letnih temperaturnih razmer. Kaj je z emisijami toplogrednih plinov? Zaradi večanja porabe energije se povečujejo tudi emisije toplogrednih plinov; te so se po podatkih Agencije RS za okolje v obdobju od 2000 do 2004 povečale za 5 %. Največji porast emisij so zabeležili pri fluoriranih ogljikovodikih (kar za 2,6-krat), povečalo se je tudi emitiranje žveplovega heksafluorida in ogljikovega dioksida - brez upošte vanja ponorov. Precej podobna je tudi primerjava z baznim letom 1986. V splošnem so se emisije glede na bazno leto zmanjšale za 0,1 %. Z upoštevanjem ponorov so se emisije zmanjšale kar za 28 % glede na bazno leto....