BREZ PARTIZANOV NE BI BILO SAMOSTOJNE IN SVOBODNE SLOVENIJE
Izgnanci radgonskega območja spregovorili o svojem delu. Nihče ne sme zamolčati grozote 2. svetovne vojne...
V gasilskem domu Gornja Radgona so se na rednem letnem občnem zboru Območnega društva izgnancev (ODI) Gornja Radgona, kjer so ugotovili, da je za njima še eno uspešno leto. Veselo so ugotovili, da so vsi skupaj zadovoljni, saj so v minulih letih ter tudi lani le nekoliko nadoknadili vse tisto, kar so preživljali v svoji mladosti, ko so bili izgnani s svojih domov. Samo radgonsko društvo deluje že od osamosvojitve Slovenije in združuje izgnance, taboriščnike, ukradene otroke, begunce, internirance, prisilne delavce, njihove otroke ter svojce in druge iz občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Izrazili so tudi zadovoljstvo, da so v letu 2006 realizirali celotni program dela, ki se je nanašal predvsem na druženje, obeleževanje raznih pomembnih obletnic, izmenjavo izkušenj iz preteklosti, izlete ipd., z veseljem pa so ugotovili, da se tudi območje na katerem živijo pospešeno približuje razvitim delom države. „Živimo na območju, ki želi dohiteti zamujeno in se s hitrimi koraki približuje razvitejšim krajem. Tudi mi se veselimo vsega kar nastaja v našem prostoru, v bližnji in širši okolici. Mimo Svetega Jurija se že oblikuje prometna arterija, ki nas bo močneje in predvsem kvalitetnejše povezala s kraji v Sloveniji kot tudi s svetom. Občani naših občin težko pričakujejo drugo polovico leta 2008, ko se bo življenje naših ljudi spet normaliziralo in se bodo kolone tovornjakov preselile na novo avtocesto. Kmalu bomo dočakali tudi oskrbo z bolj zdravo pitno vodo, pozdravljamo pa tudi napore za bolj čisto okolje. Po dolgoletnih prizadevanjih smo priče izgradnji doma za ostarele občane v Gornji Radgoni. Ob koncu letošnjega leta bodo v njem našli svoj prostor tudi mnogi naši člani, mnogi pa se bodo preselili iz domov, ki so sedaj oddaljeni od svojcev in prijateljev. Kmalu se bo podoben dom začel graditi tudi v Radencih. Veseli smo, da se področje naglo gospodarsko krepi. Novi objekti se kar vrstijo in toplo nam je pri srcu, ko smo priče, da bo bodočnost za naše vnuke in pravnuke bolj perspektivna. Novi proizvodni obrati z novo sodobno tehnologijo, ki bodo zahtevali tudi visoko kvalificiran kader predstavljajo lepo prihodnost za mlade. Tudi na drugih področjih je dokaj razgibano delovanje in prepričan sem, da bodo naši kraji zaživeli bogatejše življenje“, je med drugim poudaril predsednik ODI Drago Mastinšek, ki je dodal, da društvo trenutno šteje le še nekaj nad 100 članov in članic, kajti kot so ugotovili na redni letni skupščini, se stanje nenehno spreminja, saj starejši nenehno umirajo in tako je njihovo organizacijo v dobrem desetletju zapustilo že okoli 50 članov in članic, a se k sreči včlanjujejo svojci nekdanjih izgnancev, s čem se ohranja število članstva.
Kot je na skupščini, katere so se poleg skoraj 90 odstotkov članstva, kot gostje udeležili tudi podžupana Apač in Gornje Radgone Franc Pižmoht in Dušan Zagorc, predstavnica upravne enote Gornja Radgona Vidka Borko, predsednik OZ ZZB NOB Jože Kos…, povedal predsednik ODI Gornja Radgona Drago Mastinšek, so v društvu lahko v celoti zadovoljni s svojim poslanstvom. Za uspeh pa je zahvalil tudi vodstvu DIS ter predstavnikom Mednarodne organizacije za migracije in še posebej upravni enoti Gornja Radgona, kjer so izgnancem nudili vso potrebno pomoč. »Niti v času, ko smo postali del Evrope ne smemo pozabiti na dogodke iz polpretekle zgodovine, ko je slovenski narod bil obsojen na izginotje, ko je nemški okupator zasedel Štajersko, Gorenjsko, del Dolenjske in Koroški, Italijani pa Notranjsko, Dolenjsko in Ljubljano, Madžari pa Prekmurje. Vse oblike nasilja nad slovenskim narodom pa niso bile dovolj, saj se je uspešno uprl vsem zavajalcem in jim prekrižal načrte. Moramo ostati trdni, utrjevati svoje slovenstvo, vendar pa sodelovati z vsemi, ki to želijo na enakopravni osnovi. Želimo biti del Evrope, toda enakovredni velikim in majhnim narodom«, je med drugim dejal predsednik Mastinšek, ki je v svojem poročilu tudi dejal, da je članstvo ODI tudi lani bilo aktivno na različnih področjih, predvsem so bili na izletih in druženjih v bližnji in daljši okolici, saj želijo čimbolj spoznati vsak košček naše domovine. Udeleževali so se proslav, ki so jih organizirale KO DIS po vsej državi, enako pa so dobro sodelovali z borci in drugimi sorodnimi društvi in združenji. Spet so se spomnili prvega transporta, s katerim so bili izgnani prvi izgnanci z radgonskega območja, že maja 1941. „Vse naše aktivnosti in proslave povezane z obdobjem, ko je bil premagan fašizem in nacizem, ko je bil konec največje morije v 20. stoletju, so tudi zahvala neštetim borcem in borkam, ki so se tudi za ceno življenja uprli črni golazni in njihovim pomagačem. Kakšna bi bila Slovenija brez upora naših ljudi? Kje bi bila Primorska brez partizanov? Smo zares tako kratkovidni in lahkoverni. Našim borcem in vztrajnim ljudem gre zahvala, da živimo v samostojni in svobodni Sloveniji. Zato nikoli ne smemo zamolčati morij 2. svetovne vojne«, je bilo slišati med izgnanci.
Tudi letos bo veliko aktivnosti in skupnih dejavnosti, ki bodo še posebej namenjena druženju, srečanjem, obujanju spominov ipd. „Nikoli ne bomo pozabili, kako smo končno dočakali 9. maj 1945, ko se je z veliko naglico širila vest, da so okupatorji premagani in sledila je njihova brezpogojna kapitulacija. S tem pa še ni bilo konec naših težav, saj je na slovenskih tleh svoboda zamujala. Trupe nemških vojakov in kolone kvislingov so bežali pred vdajo partizanski vojski, zato je svoboda za nas nekoliko zamujala, vendar je bila prav tako draga. Čeprav so naše uporne matere in očetje, ob izgonu, ko je krenil vlak, ob solzah in joku, zmogli zapeti »o zdaj gremo, nazaj še pridemo«, so dali vedeti izganjalcem, da tudi za njih pride plačilo. Prepričan sem, da nikoli ne bomo pozabili tistih dni v mesecu maju, ko se je med nami širila vest o svobodi, o koncu gorja, o dneh, ko ni več sramota biti Slovenec. Tako težko pričakovani dan je prišel tistega maja 1945, ki bo večno zapisan v naših srcih in zato ga bomo še posebno proslavili, tudi v imenu tistih, ki jih ni več med nami. V življenju je veliko pomembnih dni, toda 9.maj 1945 je v naših srcih še posebej zapisan. In zato bomo ob tej obletnici organizirali srečanje izgnancev, kjer bomo med drugim tudi mlade seznanjali z zgodovino izgnanstva z željo, da česa podobnega ne bi nikoli doživeli«, med drugim dejal Mastinšek, ki je dodal, da mladi morajo vedeti pravo resnico o vsem kar se je dogajalo v letih med 1941/45.
Na zboru, kjer so prisotne nagovorili tudi podžupana Zagorc in Pižmoht ter drugi gostje, so otroci OŠ Gornja Radgona poskrbeli za prisrčen kulturni program, za veselo vzdušje po uradnem delu pa je poskrbel harmonikar Milan.