Murska Sobota, 12. marca – Skopa novička avstrijske tiskovne agencije APA je številnim Sobočanom in Prekmurcem, predvsem svojcem, znancem, prijateljem in sosedom, močno pokvarilo včerajšnjo toplo in sončno nedeljsko popoldan. Velika žalost omenjenih pa se bo nadaljevala tudi danes, jutri in naslednje dneve, tedne, mesece in leta. Kako tudi ne, ko pa se je novička nanašala na smrt mladega fanta, 19 – letnega študenta Gregorja Kranjca iz Razlagove ulice v Murski Soboti. Smrtno se je namreč ponesrečil pri deskanju na snegu na avstrijskem Koroškem. Po prvih novicah je nesrečni mladenič, ki je počitnikoval na ledeniku Moelltal na zgornjem Koroškem, po padcu drsel kar 150 metrov, pri čemer si je zlomil tilnik. Avstrijski viri tudi govorijo o tem, da je mladi Slovenec iz Murske Sobote, med deskanjem izven smučišča po južnem pobočju tritisočaka Scharecka (3.122 m), zaradi zaenkrat neznanega razloga padel, nato pa kar 150 metrov drsel po skalnatem terenu. Smučarski in gorski reševalci so mu nudili prvo pomoč, vendar pa so bila vsa prizadevanja zaman. Zdravnica je lahko po prihodu le ugotovila, da je ponesrečenec umrl. Najhujša novica, ki jo lahko kakšen starš sliši pa je Gregorjeva mamo Nado in očeta Draga ter leto dni mlajšega brata Jureta, doletela včeraj okoli 17. ure, ko jim je žalostno novico prišel povedati pokojnikov stric in Dragov brat. In čeprav je to bilo potrjeno, saj je tako iz Avstrije sporočila prijateljica pokojnega, je Drago kljub temu poklical tudi znanca na policiji, da mu je nekaj najhujšega tudi sam potrdil. Tako je tudi prišlo do dogovora, da policistom ni treba posebej obiskati te dni najbolj žalostnega stanovanjskega bloka v Murski Soboti, tistega na Razlagovi ulici 14. Kako žalostno je v celem bloku, še posebej pa v enem izmed stanovanj na 3. nadstropju, sem se danes lahko prepričal tudi sam. Strta kot nikoli doslej v življenju, sta nam Gregorjeva oče in brat, medtem ko se je mama, na hitro odpravila po nakupu črnine, katero v družini še zdaleč nihče ni pričakoval, povedala marsikaj veselega iz življenja nesrečnega fanta, sedaj pa nadvse žalostnega. Pokojni Gregor je sicer lani končal gimnazijo v Murski Soboti in se vpisal na Fakulteto za računalništvo in informatiko v Mariboru. Kmalu pa je dojel, da to ni prava izbira, in je že nekje pred novim letom odločil, da bo zamenjal študij. Tako je od decembra 2006 ostal doma, in si preko študentskega servisa poiskal službo, ker bi rad zaslužil predvsem za svoje konjičke, kamor sodi tudi deskanje na snegu, katero je vzljubil pred slabim letom dni. Pred tem je raje smučal in je imel veliko izkušenj na snegu, deskanje pa je predvsem treniral na Krvavcu in drugih visokogorskih smučiščih oz. ledenikih. Lani si je kupil tudi opremo za deskanje (snovbord), katero pa ni dolgo koristil. Žal pa nihče nikoli ne bo izvedel, kaj vse vleče mlade ekstremne športnike tudi tam, za kar še niso bili pripravljeni. Kljub ljubezni do zimskih športov pa je Gregorju v prvem planu bila atletika, pravzaprav sprint na 60 in 100 metrov, in v teh disciplinah je za domači atletski klub, tako po Sloveniji kot po tujini osvojil nešteto kolajn in pokalov. Glede na njegovo mladost pa je bil še velika perspektiva, tako na snegu kot na atletskih stezah. „Včeraj (nedelja, op. a.) zgodaj zjutraj se je s svojim avtomobilom, in s štirimi kolegi in kolegicami, odpravil proti Koroški, kar mu je bila velika želja. Vsekakor si nismo mogli niti sanjati, da ga bomo zadnjič videli živega. Ko smo vse skupaj sinoči izvedeli se je za nas svet zaustavil. Prav nikomur ne bi želeli, da doživi kaj takega, kot se je zgodilo nam“, je žalostno razlagal Drago Kranjec, zaposlen v podjetju Kutsenits Internacional v Murski Soboti, kjer izdelujejo in opremljajo vozila za invalide. In prav eno takšno vozilo bi moral Drago odpeljati proti Luksemburgu prav v tistem času, ko je izvedel za sinovo smrt. Na dvorišču je namreč imel že parkirano vozilo za Luksemburg, a so ga sodelavci pozneje odpeljali nazaj na firmo in ga je najbrž nekdo drug odpeljal proti Beneluksu. Sam Drago pa sedaj žaluje za svojim starejšim sinom Gregorjem, ki ga nikoli več ne bo zraven. Enako žaluje tudi mama Nada, sicer učiteljica, katera je, potem ko je vrsto let delala na številnih prekmurskih šolah (OŠ Beltinci, OŠ I Murska Sobota, OŠ Puconci), sedaj pa je že dve leti na Zavodu za zaposlovanje. Še posebej pa je prizadet mlajši sin Jure, ki bo letos maturiral na Srednji zdravstveni šoli v Rakičanu in je bil ponosen na svojega starejšega brata Gregorja. Kot smo izvedeli je pokojni Gregor svojo prihodnost videl v povsem drugem poklicu, kot je sprva ocenil. Potem ko je pustil Fakulteto za računalništvo in informatiko v Mariboru, je imel namen po enoletni pavzi, študij nadaljevati v Ljubljani. Na prvem mestu je bila Fakulteta za radiologijo, če mu to ne bi uspelo, pa Fakulteta za zdravstveno nego. Žal pa mu kruta usoda tega ni dovolila.