Najbrž le redki vedo, da so v Nebraski (ZDA) na reki Elkhorn letos ulovili več kot kapitalnega jesetra; Tehtal je 453 kg, v dolžino pa meril 335 cm; Proti mrcini so se borili kar šest ur... Kar težko si predstavljamo kakšni občutki bi „zajeli“ kakšnega izmed armade slovenskih ljubiteljskih in športnih ribičev, če bi se mu pripetilo kaj podobnega, kot se je nekemu ameriškem ribiču, pravzaprav skupini ribičev, v deželi Nebraski (ZDA). Na reki Elkhorn so namreč letos ulovili več kot kapitalnega jesetra, ki je najverjetneje največja riba v letu 2006 uplenjena na trnek. Tehtal je kar 453 kg, v dolžino pa meril 335 cm. Kot zanimivost kaže omeniti, da so se z ribo borili štirje ribiči. Borba je trajala več kot 6 ur, medtem pa so fantje pospravili tudi 8 steklenic piva. Ameriški strokovni in ribiški mediji pa ne poročajo o tem kako so si ribiči predstavljali, ko so občutili, da jim je „prijela“ skoraj poltonska mrcina oz. prava „vodna pošast“. Jesetri oz. njihov rod so sicer ene od najstarejših rib sploh. Domovanja pa imajo v severnoameriških in azijskih vodah, nekaj se jih pa najde tudi v Evropi. Zrastejo do 3,5 metra, tako da je bil ta primerek z reke Elkhorn v Nebraski, že res kapitalen. V Sloveniji tako velikih jesetrov ni, pa tudi če bi jih ki „srečali“ oz. ujeli, bi jih ribiči morali spustiti nazaj v vodo, kajti tako jadranski, kot atlantski jesetri in tudi kečige so zavarovani, saj sodijo med zavarovane ribe, ki so domorodne na območju Republike Slovenije (Zavarovane živalske vrste v RS). Pa tudi sploh Združeni narodi so uvedli začasno prepoved trgovanja s kaviarjem in drugimi proizvodi ribe jeseter, saj ji grozi izumrtje. Iranski kaviar je pri ljubiteljih te specialitete zelo priljubljen Sekretariat Konvencije ZN o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami s sedežem v Ženevi (CITES) je pred nekaj tedni uvedel začasno prepoved trgovanja s kaviarjem in drugimi proizvodi ribe jeseter, dokler države izvoznice ne bodo zagotovile točnejših podatkov glede dolgoročnega preživetja omenjenih rib. CITES je začasno prepoved nazadnje uvedel leta 2002 in države izvoznice so statistiko izboljšale, vendar še vedno upoštevajo le zakoniti ulov, ne pa tudi krivolova. CITES ima 169 članic, od katerih jih 11 (Azerbajdžan, Bolgarija, Kitajska, Iran, Kazahstan, Romunija, Rusija, Srbija, Turkmenistan, Ukrajina in Črna Gora) aktivno lovi jesetre ter zbira in izvaža kaviar. Znanstvene analize kažejo, da jesetru grozi izumrtje zaradi pretiranega izkoriščanja in drugih vplivov, kot sta onesnaževanje in gradnja jezov. Celotna industrija letno navrže več sto milijonov dolarjev. Države izvoznice, ki si delijo zaloge jesetra, se morajo strinjati o izvoznih kvotah, te pa na koncu potrdi sekretariat CITES. Generalni sekretar CITES Willem Winjstekers je sporočil, da morajo izvoznice dokazati, da njihove kvote ne bodo ogrozile obstanka jesetra, zaradi česar morajo poleg uradnih podatkov v analizah upoštevati tudi ribe, ulovljene na črno. Konvencija sicer zavezuje tudi države uvoznice, med katerimi so največje ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija in Švica, da kaviar kupujejo le od uradnih virov in imajo uveden notranji nadzor nad prepakiranjem in prodajo. Sicer pa, zadnja leta so se po evropskih ribnikih pojavile vrste jesetrov (predvsem kečiga, Acipenser rutenus in sibirski jeseter, Acipenser baerii) po „zaslugi“ nekaterih ribogojnic (Avstrija, Madžarska, Italija), kjer gojijo poleg konzumnih vrst rib tudi okrasne ribe in nekatere alohtone vrste rib (beli in črni amur, srebrni in sivi tolstolobik ipd.), med njimi tudi vrste jesetrov. Žal so zaradi nevednosti in napačnega gojenja in hranjena večinoma jesetri poginili, šele pred kratkim je prišla resnica na dan. V naravi se jesetri prehranjujejo z zoobentosom (črvi mogoščetinci in maloščetinci, vrste rakov, mehkužci, ličinke žuželk, ribje ikre ipd.) in imajo specifične prehranske potrebe in metabolizem. Če jih hranimo s hrano rastlinskega izvora, dobijo hude poškodbe jeter in drugih notranjih organov, saj ne morejo prebavljati rastlinskih beljakovin. To pelje v kroničen stres, trpljenje, padec imunskega sistema in mnogo prezgodnjo smrt (drugače ti živi fosili dočakajo med 60 do 100 let). Zaradi povsem različnih potreb glede okolja in prehrane lahko gojimo jesetre samo same v ustrezno velikem in vzdrževanem ribniku in so zahtevni za gojenje. Pred dobrim letom je končno prišla na tržišče tudi prva resnično prava hrana samo za jesetre, kjer je tudi razložena celotna problematika. Poleg tega, da jesetri ne prenesejo nitratov v vodi in potrebujejo zakisičeno vodo. Jesetri ne prenesejo previsoke vsebnosti ogljikovih hidratov v hrani (jim uničijo jetra); imajo ozek požiralnik in lahko pogoltnejo le drobno hrano. Jesetri so torej zelo posebne ribe, ki običajno zrastejo prevelike. Sibirskih in drugih vrst jesetrov tudi ne smemo v nobenem primeru izpustiti v naravo, saj grozi nevarnost vnosa zoonoz, genetskega ogrožanja ogroženih avtohtonih vrst in uničevanje iker avtohtonih vrst rib, dobili bi samo še 17. ali 18. tujerodno invazivno vrsto, ki nima kaj iskati v že tako do skrajnosti ogroženih domačih vodnih habitatih.