Valentinovo, praznik ljubezni, zaljubljencev in dobrih prijateljev, poteka vedno 14. februarja, ko goduje sv. Valentin, v znamenju cvetja, voščilnic, drobnih daril in drugih pozornosti. Praznik je poganskega izvora, krščanstvo pa ga je povezalo z godom svetnika Valentina. Ta je med ljudmi pred komercializacijo praznika veljal za znanilca pomladi: prinese namreč "ključ do korenin" in tako se lahko začnejo dela na vrtovih, ureže se prvo trto. Na valentinovo pa se snubijo tudi prvi ptički. Začetki praznika sežejo v antični Rim, kjer so 15. februarja praznovali luperkalije v čast bogu Luperku, zaščitniku ovac pred volkovi. Ko so Rimljani sprejeli krščanstvo, so praznik prestavili na 14. februar in ga poimenovali po sv. Valentinu. Legend o tem svetniku je več, v eni pa osebi naj bi združeval kar tri škofe in duhovnike - mučence. Tako naj bi denimo naskrivaj in v nasprotju s cesarjevo odredbo poročal mlade pare, zaradi česar je bil ujet in obsojen na smrt.