Nekaterim bo obsojeni moral povrniti stroške, drugi pa so napoteni na posebno pravdanje; Namesto v državni proračun so prispevki (najmanj 13 mio sit) za socialno varstvo ter pokojninsko invalidsko zavarovanje najmanj 55 kmetovalcev, končali v njegovem žepu, čeprav sam trdi nasprotno Murska Sobota – Z izrekom sodbe, je pred senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti, kateremu je predsedoval sodnik Branko Palatin, je bil včeraj končan maratonski sodni postopek zoper 45 – letnega Mihaela Pušanjaka iz Ljutomera, ki je v zadnjih petih šestih letih prejšnjega stoletja, ogoljufal najmanj 55 kmetovalcev iz Prlekije. Po obtožnici katero je zastopal okrožni državni državni tožilec Bojan Misja, je Pušenjak, kot davčni referent na izpostavi soboškega Davčnega urada v Ljutomeru, med leti 1994 in 2000, ogoljufal najmanj 55 kmetovalcev. Po modificirani obtožnici, naj bi si obtoženi v tem času pridobil najmanj 13,4 milijona tolarjev protipravne premoženjske koristi, po izvedenskem mnenju izvedenca finančne stroke Vitomirja Gjereka pa naj bi ta znesek bil nad 15.000.000,00 tolarjev. Zato je tožile Misja, v zaključnem nagovoru, zatrdil da je tožilstvo, preko izpovedi skoraj 60 prič ter na podlagi izvedenskih mnenj in številnih listinskih dokazov, Pušenjaku dokazalo, da je storil očitana kazniva dejanja. In zaradi storitve kaznivega dejanja po čl. 265/I KZ RS v nadaljevanju (ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige ali spisa) in po čl. 261/IV-III KZ v nadaljevanju (zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic), za kar je zagroženih maksimalno, skupaj 11 let zapora, je Misja predlagal sodišču, da naj mu izreče dve leti in pol za prvo očitano kaznivo dejanje, ter tri mesece za drugo kaznivo dejanje. Glede na višino pridobljene protipravne koristi, na vztrajnost pri izvrševanju kaznivih dejanj ter na število oškodovancev, je Misja menil, da je predlagana kazen ustrezna in utemeljena. Povsem drugače je menil zagovornik obtoženega, odvetnik Oskar Šooš, ki je koto olajševalno okoliščino videl tudi v dejstvu, da je njegov varovanec priznal storitev nekaterih očitanih kaznivih dejanj. „Posamezne zadeve iz obtožnice je sam priznal, druge pa niti niso obstajale. Nekateri so ga samo obremenjevali, da bi bil kazensko odgovoren in obsojen, potem pa lahko vložijo še premoženjsko – pravne zahtevke na sodišču. Moram posebej poudariti, da moj varovanec že šest let psihično zelo trpi, in zato nam je v interesu, da naj se zadeva čim prej konča. V tem času je moj varovanec izgubil službo, težko se preživlja, še posebej težko vzdržuje dve hčerki (študentko in dijakinjo). Za vse kar se je dogajalo vsekakor ni kriv sam, saj je bilo stanje na ljutomerski davčni izpostavi splošno zelo slabo. On sam je bil vzoren uslužbenec, ko se je zadeva razkrila pa so se vsi spravili nanj. Ob vsem tem moj varovanec ni bil nikoli kaznovan, dogodek, ki je zelo oddaljen, obžaluje in si želi na novo ustvariti družino, če bo šel v zapor pa mu to ne bo omogočeno“, je med drugim dejal odvetnik Šooš, ki je predlagal, da bi njegovega varovanca v najslabšem primeru kaznovali pogojno, za daljšo preizkusno dobo, s čem da bi dokazal, kako je zaupanja vreden. Ob tem je Pušenjakov zagovornik predlagal, da naj njegovega varovanca oprostijo plačila stroškov sodnega postopka, ker da ni zaposlen in tega ne bi mogel poravnati. Obtoženi Pušenjak je v kratkem zaključnem nagovoru dejal, da si v celotni zadevi ni prislužil nobene premoženjske koristi. Dodal je, da ni bil nikoli vržen iz službe na Davčnem uradu, temveč je sporazumno odšel iz Ljutomera v Ljubljano. Priznal je tudi, da se je na ljutomerski davčni izpostavi „delalo in poslovalo nekoliko preveč po domače“. Sam obtoženi, ki se je počutil zelo prizadetega in vidno psihično potrtega, ni uspel počakati niti na izrek sodbe, tako da mu je odločitev sodišča sporočil odvetnik Šooš. Ta bo zanesljivo spisal tudi pritožbo, tako da sodba še ni pravnomočna. Predsednik senata pa je sporočil, da je Pušenjaku dokazana krivda po obeh točkah obtožnice, ter so mu izrekli leto in 10 mesecev zapora po prvi točki, ter tri mesece po drugi točki obtožnice. Na koncu je izrečena enotna kazen zapora v trajanju dveh let. Ob tem je sodišče sklenilo, da mora Pušenjak nekaterim oškodovancem plačati odškodnino, nekatere druge pa je sodišče napotilo na posebno premoženjsko – pravdno tožbo. Stroški samega postopka pa bodo bremenili državni proračun, ker obtoženi ni zaposlen. „Sodišče je ocenilo, da je obtoženi storil očitana kazniva dajanja. Glede na višino pridobljene premoženjske koristi, ni bilo nobenega dvoma o tem kakšna bo izrečena kazen. Kot otežkočeno okoliščino smo obtoženemu šteli tudi vztrajnost pri izvrševanju kaznivih dejanj, ki je trajala med letu 1994 in 2000“, je sodbo, v odsotnosti obtoženega Pušenjaka, nekoliko razložil predsednik senata, sodnik Branko Palatin, s čem je posredno potrdil, da sodišča ne mislijo več tolerirati takšne in drugačne goljufije ljudi, zlasti tistih iz nižjega družabnega sloja. Mi pa se moramo spomniti, da je vse skupaj povezano za „davčno goljufijo stoletja“ v Prlekiji potekalo kar nekaj let ob koncu prejšnjega stoletja. Po znanih podatkih naj bi takrat državni uslužbenec - davčni uradnik na Davčni upravi Murska Sobota, izpostava Ljutomer Miha Pušenjak, ogoljufal najmanj 55 davčnih zavezancev - kmetovalcev z območju upravne enote Ljutomer, predvsem iz občine Veržej, in sicer za najmanj 13,4 milijona tolarjev. V daljšem časovnem obdobju naj bi jim namreč pobiral prispevke za pokojninsko invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, tega pa ni posredoval na pravi naslov temveč v svoj žep. K sreči pa so večini izmed omenjenih kmetovalcev, ki so to lahko potrdili dokazati, da so določene prispevke dejansko plačali, to tudi priznali, nekateri pa bodo kot je sedaj ugotovilo sodišče, morali počakati na dodatno pravdanje. Vse skupaj so sicer v začetku tega tisočletja, pravzaprav odkrili mediji, in potem se je vse skupaj nekako začelo hitreje reševati tudi v praksi, in pozneje na sodišču. Ne glede na vse pa je za oškodovance vse skupaj potekalo prepočasi, sploh pa ne oškodovanim kmetom in ne širši javnosti v Pomurju nikakor ni bilo jasno kako se je lahko že od leta 1993/94 dogajala goljufija in da za njo ni nihče vedel. Ob tem se nihče ni oglasil niti v letih 1996 in 1997 ko je zadeva dosegla svoj vrhunec. In čeprav je vse skupaj priznal tudi takratni direktor Davčne uprave Republike Slovenije (DURS) Stojan Grilj, je gotovo, da so spet bil poraženi davčni zavezanci – kmetje z območja Ljutomera, ki so bili sila neprevidni pri plačevanju svojih socialnih prispevkov in so zaupali davčniku ter mu plačevali z gotovino tudi brez ustreznih potrdil. Že takoj po objavi zadeve v medijih je direktor DURS Grilj priznal, da njihova služba za notranji nadzor, ki dela v skladu z zakonom o davčni službi, kjer primanjkuje ljudi, ne more takoj odkriti vseh napak po vseh davčnih uradih in izpostavah po državi, da pa so le zadevo odkrili in da je to najbolj pomembno. »Naš notranji nadzor je že v 2. polovici leta 2000 na Davčni izpostavi Ljutomer, ugotovil nepravilnosti pri evidentiranju in plačevanju prispevkov za pokojninsko zavarovanja. Sodelavec M.P. je osumljen, da je neažurno in nepopolno evidentiral obveznosti za pokojninsko zavarovanje pri posameznih davčnih zavezancih, da je evidentirane obveznosti kasneje storniral, da je nepravilno evidentiral tudi plačila davčnih zavezancev in izdajal potrdila, da so obveznosti plačane, čeprav iz uradne evidence to ni razvidno. Delavec naj bi, kljub temu, da iz uradne evidence ni bilo razvidno, da so vse obveznosti poravnane, izdal potrdilo o obračunanih in plačanih prispevkih. Najtežje pa ga bremeni sum, da je od posameznih zavezancev oz. kmetov prejemal gotovino in si jo prilaščal«, nam je takrat dejal Stojan Grilj, ki je tudi sam dvomil, da so vsi zavezanci sploh dobili potrdilo za plačan prispevek. Zaradi tega so omenjenega sodelavca davčne izpostave takoj premestili na davčni urad v Ljubljani, na novo delovno mesto, in sicer tam kjer ni imel možnosti, da bi s takšnim početjem lahko nadaljeval. Pozneje je Pušenjak dokončno ostal brez službe, in sedaj je dejansko vprašljivo kako bo z minimalno socialno podporo poplačal terjatve do oškodovancev... Sicer pa, vsi domnevni oškodovanci - davčni zavezanci so bili takrat povabljeni na Davčni urad Murska Sobota, in sicer zaradi pojasnitve plačila oz. načina plačila prispevkov za socialno varnost. Gotovo je sedaj težko govoriti tudi o kakšni naivnosti davčnih zavezancev, čeprav so na takšen način dajali denar, kajti denar so plačevali človeku katerega so poznali in najbrž so mu tudi zaupali, ob tem je znano, da se kmetje nekako bojijo dacarjev...