Glede na dejstvo, da se kar 200 milijonov žensk po vsem svetu bojuje z izgubo kostne gostote, saj osteoporoza pušča opustošenje, je izjemno pomembno, kako živeti in kaj početi.Četudi strokovnjaki vse pogosteje opozarjajo na posledice osteoporoze, ki ne izčrpava samo bolnikov, ampak pomeni tudi za zdravstvene blagajne hudo finančno breme (mimogrede: v Evropski uniji vsakih 30 sekund ugotovijo zlom zaradi osteoporoze), je žal še veliko tistih, ki opozoril o bolezni, ki sicer najpogosteje prizadene ženske po menopavzi, ne jemljejo dovolj resno. Tudi finančno breme je veliko: neposredne letne stroške zaradi vseh osteoporoznih zlomov prvo leto po zlomu ocenjujejo na kar 25 milijard evrov. V Avstraliji so znašali neposredni stroški osteoporoznih zlomov v letih 2000 do 2001 1,9 milijarde avstralskih dolarjev, v Latinski Ameriki pa naj bi po ocenah strokovnjakov leta 2050 našteli kar 655.648 zlomov kolka, kar bo pomenilo za kar 13 milijard ameriških dolarjev neposrednih stroškov. Ocene kažejo, da naj bi se število zlomov kolka na svetu povečalo z 1,7 milijona leta 1990 na 6,3 milijona do leta 2050! Hormonske spremembe po menopavzi lahko torej pomembno povečajo tveganje ženske za osteoporozo, k nastanku bolezni pa pripomorejo še drugi dejavniki. Treba se je zavedati, da prav pomanjkanje vitamina D močno prispeva k nastanku in poslabšanju osteoporoze, saj se prav zaradi njegovega pomanjkanja kalcij ne absorbira optimalno. K bolezni, ki postaja splošen javnozdravstveni problem, pa veliko prispeva tudi življenjski slog. Preveč sedenja, premalo gibanja, kajenje, pojavljanje bolezni v družini, uživanje alkohola, slaba prehrana in tako naprej. Ker pa se kostno tkivo lahko izgublja brez simptomov, lahko ostane osteoporoza neprepoznana in nezdravljena več let, vse dokler ne pride do zloma ali zlomov. Strokovnjaki zato priporočajo meritve mineralne gostote kosti, ki je enostavna, neboleča metoda za natančno oceno bolnikovega tveganja zloma, opravljajo pa jo s tako imenovanim DXAaparatom.