Sicer pa Mura je reka, katere tok je ustvaril skozi zgodovino številne pripovedke in legende. Še tri leta po prvi svetovni vojni je ves promet preko Mure potekal z brodovi. Nekoč je bilo na reki 94 plavajočih mlinov, danes pa si lahko ogledamo le še obnovljeni Babičev plavajoči mlin pri Veržeju ter podobnega v obmejnem Murecku in Ižakovcih. O neukročenosti Mure pričajo njene številne mrtvice in vlažni logi, pisani vodno-rastlinski spomin na čase, ko je reka prestavila svojo strugo, ostali pa so njeni stranski rokavi in mrtvice. Danes so to najbolj skrivnostni in pestri predeli ob reki. Murski logi so razčlenjeni v rastlinske združbe, ki jih drugod v Sloveniji ne najdemo. Spodnji del reke Mure velja za enega najlepše ohranjenih povodij v Evropi z bogato ohranjeno naravno dediščino. Ljudje ta redka naravna bogastva čedalje bolj ogrožamo, zato je dozorelo spoznanje, da lahko zavarujemo okolje ob naši skupni reki Muri le z uresničitvijo skupnih projektov sosednjih držav. Dolgoročni namen projekta je varovanje območja v obmejni regiji (avstrijski, slovenski, madžarski in hrvaški). Po prepričanju naravovarstvenikov, bomo to lahko uresničili s pomočjo preko mejnih skupnih projektov, namenjenih osveščanju lokalnih prebivalcev in dolgoročnemu razvoju, ne pa z uničevanjem iz domačih logov. S primerno vključitvijo prebivalstva, nevladnih organizacij in lokalnih in državnih organov oblasti, bo končni rezultat skupno zavarovano krajinsko območje ob Muri. Na obeh straneh meje bodo izvedli projekt z vsebinami, ki se bodo dopolnjevale. Múra (nemško Mur) je reka, ki izvira v Radstadtskih turah v Avstriji teče nekaj časa proti vzhodu in severovzhodu, nato pa zavije proti jugu skozi Gradec mimo Šentilja do avstrijsko-slovensko meje. Po meji teče do Radgone, nato skozi Slovenijo, potem po slovensko-hrvaški meji do hrvaško-madžarske meje in po njej, na Hrvaškem pa se pri Legradu kot levi pritok izlije v Dravo, ta pa kasneje v Donavo. Njena skupna dolžina je 465 km, od tega je v Avstriji 295 km, 98 km pa v Sloveniji. Njena večja leva pritoka sta Murica in Ledava ter desna pritoka Ščavnica in Trnava, ki so jo Hrvati z regulacijo preusmerili iz Drave v Muro. Večji kraji ob Muri so: Murau, Judenburg, Gradec, Cmurek (Mureck), Gornja Radgona, Radenci in Mursko Središče. Mura ima tradicionalno največ vode spomladi in poleti, ko se v Alpah tali sneg. To je zelo ugodno za pridobivanje električne energije, zato se na Muri nahaja kar 31 hidroelektrarn. Od tega jih je 30 v Avstriji in ena, Ceršak, v Sloveniji. Razen prvih treh elektrarn po izviru so vse preostale pretočne. HE Ceršak je bila zgrajena v 30-ih letih 20. stoletja in je tipična industrijska elektrarna, ki izrablja le četrtino pretoka reke ter ima pri padcu 3 m in srednjem pretoku 27,3 m³/s moč 662 kW. Dolgo je bila v lasti Palome Ceršak, leta 2005 pa so jo kupile Dravske elektrarne Maribor, da so s tem pridobile koncesijo za morebitno izgradnjo nadaljnjih elektrarn na Muri. Pri nas počasi tekoča reka je bila znana po plavajočih mlinih, nekoč jih je bilo na reki 94. Mura je znana tudi po številnih še danes delujočih brodovih in je poleg Drave edina slovenska zlatonosna reka. Kljub relativni počasnosti pa Mura teče veliko hitreje, kakor je nekoč, zaradi česar se tudi poglablja. Pred regulacijo, s katero so začeli konec 19. stoletja, je samo kakšnih 40% vode teklo po glavnem koritu, sedaj pa tam teče skoraj vsa voda in zaradi večje moči odnaša več proda. Hkrati pa se je zaradi v Avstriji zgrajenih hidroelektrarn zmanjšal dotok svežega proda. Pokrajino na levem bregu Mure v severovzhodni Sloveniji imenujemo Prekmurje, ki skupaj s Prlekijo na desnem bregu tvori Pomurje. Prodna ravnina, del Podravine med Dravo in Muro na severozahodu Hrvaške s središčem v Čakovcu se imenuje Medjimurje (Međimurje). Čez Muro pa je zgrajen najdaljši slovenski cestni most (dolžina 833 metrov) na avtocesti Vučja vas - Beltinci pri Bakovcih…