Čeprav sami ne morejo veliko narediti na prvi stopnji, saj večina zaostalih zadev čaka na kakšnem izmed ministrstev ali pa na upravnem sodišču, na upravni enoti (UE) Gornja Radgona, nikakor niso zadovoljni s potekom reševanja denacionalizacijskih zahtevkov. Kot je na posebni tiskovni konferenci povedal načelnik UE Gornja Radgona, ki pokriva občine Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, Marjan Potisk, je namreč sedem odstotkov (ali natanko 34 od skupno 768 zahtevkov) nerešenih zadev kljub vsemu preveč. Tukaj sodi radgonska upravna enota med najslabšimi v državi, in zato Potisk nikakor ni zadovoljen. Tudi zamudne zahtevke, med katere sodijo nekateri največji, žal ne morejo reševati sami, saj v večini primerov gre za neizpolnjevanje nekaterih pogojev za vrnitev premoženja v naravi ali v denarju. Tako v 15 primerih zahtevanci nimajo slovenskega državljanstva oz. ga niso imeli v času denacionalizacije. Še 15 primerov je na drugih instancah, samo trije pa so v referenci radgonske UE. Potisk je sicer izrazil tudi zaskrbljenost, da bo v primeru pozitivne rešitve nekaterih največjih zahtevkov, potrebno vrniti kar 549 hektarjev zemljišč ter nad 100 stavbišč v naravi. Še posebej veliki zahtevki so v Radencih (Šarić), Radgonskih goricah (Bouvierovi zahtevajo dobrih 122 hektarjev vinogradov in več deset stavbišč v naravi) ter Apaški dolini (Mainl). Rešen pa je primer Breznik, ko so izplačali odškodnino za zgradbo Policijske postaje Gornja Radgona. „Na področju denacionalizacije je bilo v letu 2006 pravnomočno zaključenih 13 upravnih zadev tako, da je na dan 31.12.2006 od vseh vloženih 768 zahtevkov pravnomočno zaključenih že 733 upravnih zadev. Rešitev denacionalizacijskih zahtevkov je potekala v okviru interno določenih rokov tako, da je mogoče ugotoviti, da je realizacija plana uspešna, izjema so le zahtevki, ki se nahajajo v pritožbi oz. so prekinjeni zaradi rešitve predhodnega vprašanja, na rešitev katerih upravni organ nima vpliva. Opozoriti velja tudi na to, da je bilo na dan 31.12.2006 kar 9 upravnih zadev, ki so je nahajale v reševanju na Upravnem sodišču RS zaradi sproženih upravnih sporov, 3 upravne zadeve, ki so bile na ta dan v reševanju pri pristojnih ministrstvih zaradi reševanja pritožb, 1 zadeva je v reševanju na Vrhovnem sodišču RS in 1 na Ustavnem sodišču RS. Tako je trenutno na instančnih organih (razen ministrstva, Vrhovno sodišče, Upravno sodišče itd.) 14 zadev, ki jih je upravna enota že rešila in pričakuje potrditev odločitve upravnega organa I. stopnje oz. spremembo odločbe prve stopnje. Težave so predvsem pri ugotavljanju državljanstva in da so zadeve v zvezi z ugotovitvijo državljanstva prav tako v večini primerov v fazi reševanja pritožb na MNZ oz. reševanja upravnih sporov na Upravnem sodišču RS. Pri upravnem organu so trenutno v reševanju le tiste zadeve, v katerih je bilo pred kratkim rešeno predhodno vprašanje in tiste, ki so bile vrnjene v ponovni postopek s strani organa II. stopnje“, je med drugim dejal Potisk, ki je posebno težavo izpostavil na področju urejanja statusa vojaškega veterana. Sam meni, da tukaj še vedno ni dorečena zakonodaja, kljub temu upa in si želi, da bi se zadeve, kar 309 vlog, čim prej rešili v zadovoljstvo občanov. Poleg poročila o poteku reševanja denacionalizacijskih zahtevkov ter veteranskih zadevah, ter prezapletenosti in podvajanju izdajanja nekaterih listin med lokalnimi skupnostmi ter državnimi ustanovami, kjer ni zadovoljen, pa je Potisk predstavil tudi druge dejavnosti in dosežke. Predvsem je spregovoril o anketi zadovoljstva strank – državljanov z njihovimi storitvami ter o novosti v delovanju upravne enote in krajevnih uradov, kjer državljani v zadnjem času v veliki meri koristijo možnost overitve takšne in drugačne podpise, kar je cenejše kot pri notarju ob tem pa je državljanom privarčevan čas in trud. Poleg na sami radgonski UE pa lahko državljani omenjeno storitev opravljajo tudi na obeh obstoječih krajevnih uradih v Svetem Juriju, kjer so od 1.2.2007. ukinil en delovni dan, ker ni bilo potrebe, ter v Radencih. Oba sta namreč že nekaj časa ustrezno informatizirana, a kot je dejal Potisk tisti v Radencih se »je še posebej prejel«, potem ko so ga preselili v prostore KZ Radgona v Radencih. Potisk je tudi poudaril, da jim je v lanskem letu močno naraslo število upravnih in drugih postopkov. Sam načelnik Potisk pa je z zadovoljstvom predstavil dosežke ocenjevanja kakovosti storitev, katero so spet opravili po posebni metodologiji oz. anketo med uporabniki storitev. Tako so na prvem (leta: 2002) ocenjevanju imeli povprečno oceno za celotno upravno enoto 4,27 (od 5), leta 2003 so oceno izboljšali na 4,44. V letu 2004 so dosegli oceno 4,67, v letu 2005 na 4,67, lani pa so oceno še nekoliko izboljšali (4,79), s čem je UE Gornja Radgona, kjer je zaposlenih 38 ljudi, skoraj med najboljšimi v državi. To je po mnenju načelnika odlično, še zlasti ob dejstvu, da je na vseh oddelkih stanje izboljšalo. Potisk je povedal, da se sedaj skupaj z županom občine Gornja Radgona, saj skupaj domujejo pod isto streho, prizadevajo, da bi rešili težave z arhitektonskimi ovirami za invalide, tako da bi slednji lahko nemoteno tudi z vozički lahko prišli vsaj do najpomembnejših oddelkov. Razmišljajo tudi o dvigalu, za kar naj bi država že namenila svoj del sredstev, razliko pa lastnica stavbe – občina. Lani so sicer nekoliko obnovili in polepšali delovne prostore in samo zgradbo od zunaj, žal pa je zaradi bližine tranzitne prometnice, zunanje stene potrebno beliti vsako leto. Še nekaj težav imajo na UE Gornja Radgona, predvsem zaradi tega ker nimajo ustrezno rešene problematike poročnih dvoran. Ko gre za občane pa slednji niso zadovoljni zaradi nekaterih predolgih postopkov, predvsem ko gre za gradbena dovoljenja, kjer je zaradi zakonodaje potrebno čakati nekoliko dlje. „Kljub vsem ocenam pa je lahko naše delo še boljše. In zato se bomo prizadevali tudi, da bi v letu 2007 ocene bile še boljše, še zlasti ko gre za prijaznost in strokovnost, kjer smo že doslej še posebej uspešni“, je dejal Potisk, ki je dodal, da so tudi sami opravili ustrezno anketo med občani o delovnem času, ter so prišli do zaključka, da ob sobotah ni potrebno delati. Kljub temu bodo od 1. maja letos morali delati tudi kakšno soboto, a če se izpostavi, da to ni potrebno, bodo to opustili. „Če povem splošno, smo tudi sami presenečeni nad ocenami državljanov, ki so bili anketirani. Vem, da bo težko nadaljevati v takšnem tempu izboljševanja ocen, toda prizadevali se bomo, da bomo vedno dostopni, korektni, strokovni in prijazni. Predvsem je pri državljanih dobro ocenjena prijaznost in ustrežljivost zaposlenih, toda kljub temu veliko pozornost namenjamo strokovnosti, tako da vsak zaposleni mora letno opraviti najmanj dve dodatni izobraževanji“, je med drugim dejal Marjan Potisk, ki je očitno manj zadovoljen z delom svoje uprave, kot so to državljani...