Glede na to, da je v lovsko gojitvenem bazenu Prlekija, ki obsega osem lovskih družin (Apače, Gornja Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Mala Nedelja, Negova, Radenci in Videm ob Ščavnici), in kjer je v Zvezi lovskih družin (ZLD) Prlekije skupaj natanko 535 lovcev, osnovna divjad srnjad, niti ne preseneča, da so naključno ob letošnjem pustu, v lovskem domu Gornja Radgona pripravili tradicionalno razstavo, analizo in ocenjevanje trofej v letu 2006 uplenjene srnjadi. Ocenjevanja, katero je priredila ZLD Prlekije, čigav predsednik je Anton Holc (LD Videm ob Ščavnici), v skladu z navodili in priporočili Zavoda za gozdove Slovenije in gojitvene komisije za veliko divjad, sta se poleg lovcev in lovk iz vseh omenjenih družin, sodelovala tudi Bojan Kotnik, inšpektor za lovstvo in ribištvo, ki je spregovoril o aktualnih zadevah povezanih z lovom, ter predstavnik LZS Blaž Krže, ki je predaval o možnosti zmanjševanja pogina divjadi v prometu. Ocenjeno je bilo predvsem kako so s srnjadjo na tem preleškem in slovensko goriškem področju lani gospodarile lovske družine. Zlasti so ugotavljali kako je potekal odstrel srnjadi, po starosti, spolu in tudi kakovosti, vse to se namreč lahko ugotovi na podlagi rogov, kosti ipd. Tako je lani bilo v tem lovsko gojitvenem bazenu bilo skupaj pokončano kar 1.628 srnjadi, kar je nekaj manj (1.715) kot je bilo planirano. Toda daleč od tega je, da so vse omenjene živali pokončali lovci, kajti oni so odstrelili le 1.059 živali, vse ostalo je pokončano na kakšen drugi način (prometna vozila, potepuški psi, kosilnice in freze, pogin, zakop ipd). Sicer pa so uspešnejši tisti lovci, ki odstrelijo večje število manj kvalitetnih živali, kajti cilj je, da bi imeli telesno in trofejno kvalitetno srnjad, ki ima bistveno boljšo prihodnost. »Ocenjujemo, da so lovske družine na tem območju v letu 2006 dobro gospodarile. Posebej veseli smo, da se tudi sami lovci iz leta v leto obnašajo bolj odgovorno in skrbno«, je menil lovni inšpektor Bojan Kotnik, ki pa je lovce opozorila, da morajo tudi sami biti bolj strogi do morebitnih kršiteljev veljavne discipline in pravilnikov. Sicer pa tudi na območju Prlekije, enako kot v celem Pomurju, največje težave za srnjad povzroča promet. Tako je dobra četrtina (438) vseh pokončanih živali, končala pod kolesi ali na šipah jeklenih konjičkov. Izmed vseh družin je največ tovrstnih povoženj na območju LD Gornja Radgona (100) ter LD Radenci (61). Za LD Gornja Radgona so dodatna težava kosilnice in freze v vinogradih, kajti skoraj vse 18 (od 19) na ta način pokončane živali, so bile odkrite na območju LD Gornja Radgona. Kljub vsemu pa na preleškem lovnem območju imajo kar nekaj težav tudi s potepuškimi psi, ki pogosto raztrgajo srne in drugo divjad. Tako so v lanskem letu ugotovili, da so psi raztrgali kar 56 (Največ LD Radenci – 23, in LD Gornja Radgona – 16) osebkov srnjadi, žal pa je teh še več, a jih niti lovci ne odkrijejo „Potepuški psi nam dejansko povzročajo velikansko škodo, kajti čeprav tukaj veljajo mnogi predpisi, se teh mnogi lastniki psov ne držijo ob tem izvajanje teh predpisov nihče ne nadzoruje. Poglejte v Avstriji se ugotovi čigav pes je spuščen v naravnem okolju in ga potem drasično kaznujejo, da se mu niti ne sanja, da bi pes pozneje kdaj prišel v naravo. Pri nas pa lovec med drugim ustreli kakšnega klateškega psa in potem nastanejo zamere in problemi, celo takrat ko takšnega psa najdeš na kraju zločina, torej med trganjem živali. Do tega pa prihaja samo, ker lastnik psa ne upošteva zakonskih določil«, pravijo prleški lovci, kjer po drugi strani sami poskušajo kar se da bolje sodelovati s kmetovalci, katerim divjad povzroča škodo na pridelkih. Strinjajo se lovci, da je v loviščih dejansko nekoliko več srnjadi, toda ravno zaradi tega poteka tudi omenjeni odstrel in uravnovesje staleža te divjadi, veliko živali pa tako in tako pogine na kakšen drug način. Sami lovci želijo vedno čim hitreje in čimbolj učinkovito s kmeti dosegati sporazum in tistim, ki utrpijo škodo jo tudi poravnajo. Sploh pa, kot smo slišali, živali so v zadnjem času vznemirjene tudi zaradi gradnje nove avtoceste, ki seka lovišča praktično šestih prleških družin, in tako nastajajo mnoge živali slabe kakovosti, t.i. gumbarji. Temu pa je v lanskem letu prispevala tudi velika suša. Stanje pa bi bilo še slabše, če bi to zimo zapadel velik sneg in bi srnjad težje prihajalo do hrane…