Čeprav lovci iz LD Negova sodijo med najbolj skrbne na skrajnjem severovzhodu države, ko gre za skrb za divjad, predvsem za zimsko prehranjevanje, pa se tukaj pojavljajo tudi dvomi. Res je sicer, da so za pozdraviti akcije nekaj nad 40 lovcev iz omenjene lovske družine, ko pridelujejo večjo količino koruze ter nabavljajo še ostala ustrezna žita, ki jih potem v zimskem času, še zlasti ko je visok sneg in hud mraz, pomagajo divjadi preživeti. Po drugi strani pa letošnja topla zima brez snega opozarja, da ima lahko tovrstno hranjenje živali dvorezni meč, in da lahko divjadi samo škoduje. Po eni strani namreč topla zima, brez snega, v tem času ni prostoživeče divjadi nič prisilila, da bi si morale iskati hrano. Takrat bi, po mnenju naravovarstvenika in gozdarja, ki se prizadeva za nekoliko bolj naravno gozdarjenje, Branka Župrmana iz Negove, slabotne in obolele živali bile izločene po naravni selekciji. Po njegovem prepričanju je to tudi najbolj poštena selekcija, sedaj bo praktično vse preživelo, populacija pa bo na kvaliteti izgubila. Žurmana še posebej moti, da naj bi temu prispevali tudi lovci, ki da v tem času neustrezno krmijo divjad, in to naj bi še posebej škodovalo srnjadi. Vsekakor pa ga dodatno skrbi, da takšen način prehranjevanje srnjadi „ogroža“ tudi gozdno mladje, torej v celoti mlade gozdove. „Sredi Ivanjšice (območje med Spodnjimi Ivanjci in Grabonošem), kjer ima lovski revir pod nadzorom eden izmed lovskih čuvajev LD Negova, sem opazil eno do dve prikolici prosto razsipane koruzne storže. Koruza je za dodatno hrano namenjena predvsem fazanom, ki so tukaj zelo maloštevilni. Srnjadi pa zaradi njihovega enostavnega prebavnega sistema naredi več škode kot koristi tudi v hudih zimah. Je namreč za njih pretežka hrana, zato dodatno obžrejo še več gozdnega brstja kot sicer in s tem naredijo še večjo škodo gozdnemu mladju. Zato tisti, ki želimo ohraniti naravo še v prihodnost, prosimo lovce, naj bodo pozorni na tako škodljivo ravnanje do srnjadi. Včasih so pravi lovci naredili v gostih smrekovih gozdovih nizka krmišča za fazane in ostalo perjad, kjer je srnjadi bil onemogočen dostop. Očitno danes ni več časa za takšna opravila. Lažje je razsipati koruzo s traktorjem (kot da bi hranili srnjad v oborah), za to pa nihče ne odgovarja“, nam je povedal Branko Žurman. Z takšno ugotovitvijo se delno strinja tudi predsednik LD Negova Slavko Lončarič, ki pa je prepričan, da lovci ustrezno pomagajo z divjadjo, in da so med drugimi tudi Žurmanu delno krili škodo, ki so jo v njegovem gozdu povzročile predvsem srne. Lončarič meni, da se pač ne more predvideti kdaj bo ostra zima z veliko snega, in kdaj bo bolj blaga kot je to letos, sam pa tudi zavrača očitke, da je ptičev premalo, in da sploh ni potrebno takšno „trosenje“ koruze. Res je menda, da naj bi dejansko fazanov bilo nekoliko manj, toda tukaj so, po Lončariču tudi druge prostoživeče ptice, ki jim dobro pride vsako zrno, ki ga brez težav najdejo v naravnem okolju. Glede naravne selekcije srnjadi pa Lončarič meni, da tega tudi ni možno predvideti, in zato v skrajnjem primeru za selekcijo poskrbijo lovci sami. Pa tudi v negovskem lovskem revirju veliko srnjadi konča tudi pod kolesi jeklenih konjičkov...