Pred senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti, kateremu predseduje sodnica Natalija Pavlič Goldinskij, se je danes (sreda) nadaljevala glavna obravnava zoper 26 – letnega Saša Soviča iz Mote pri Ljutomeru, in sicer zaradi povzročitve hude prometne nesreče iz malomarnosti, v kateri sta dva fanta umrla, en mladoletnik je utrpel posebej hude poškodbe, sam obtoženi pa je bil le lažje telesno poškodovan. In potem ko so na prejšnji obravnavi že zaslišali obtoženega Soviča ter izvedeli še nekatere dokaze, so danes zaslišali in soočili dva izvedenca prometne stroke, ki sta vztrajala pri svojih ugotovitvah. Tako je Željko Leskovšek iz Celja trdil, da je Sovič v kritičnem času, pred začetkom drsenja avtomobila, do katerega naj bi prišlo zaradi izogibanja ježu, peljal natanko 78,2 km/h, po drugi strani pa je murskosoboški izvedenec, tudi med soočenjem vztrajal, da je hitrost znašala najmanj 120 km/h. Sorazmerno temu naj bi se tudi zniževala hitrost do kjer sta umrla fanta, ki sta sedela na zadnjem sedežu vozila, voznik Sovič je utrpel lažje, sopotnik na sprednjem sedežu 15 – letni Dominik Vuk, pa hude poškodbe, zaradi katerih je bilo ogroženo njegovo življenje. Prav ključno pričo Dominika Vuka so nameravali zaslišati na današnji obravnavi, toda ker se slednji ni spomnil ničesar, celo tega kaj se je dogajalo pred tragičnim dogodkov, kako so se prijatelji srečali in odšli na pijačo..., predsednici senata ni ostalo drugo, kot da mu izplača potne stroške in ga pošlje domov. Že pred tem se Dominik, ki se je mimogrede v tem času zdravil tudi v Psihiatrični bolnišnici Ormož, brez svojega zagovornika, ni mogel odločiti kakšen premoženjsko – pravni zahtevek bo priglasil. Po nekaterih podatkih naj bi zahteva bila visoka. Pred odhodom iz sodne dvorane je mladeniču prevoz v Prlekijo ponudil obtoženi Sovič, toda slednji je to odklonil, češ da že ima prevoz. S tem se je tokratna obravnava tudi zaključila, na predlog zagovornika obtoženega Soviča, odvetnika Janeza Kučiča, pa bo sodišče pritegnilo še tretjega izvedenca prometne stroke. Temu ni nasprotoval niti okrožni državni tožilec, je pa pristavil, da naj bo naslednji izvedenec takšen, ki lahko izdela računalniško simulacijo nesreče. Zaradi tega je obravnava preložena za nedoločen čas. Šlo je sicer za eno najhujših prometnih nesreč v zadnjih letih v Pomurju sploh, ki se je pripetila v ponedeljek, 4. aprila 2005, okoli 23.30 na naselju Zgornje Krapje v občini Ljutomer. Po navedbah obtožnice, katero zastopa okrožni državni tožilec – svetnik Žarko Bejek, je voznik osebnega avtomobila, takrat 24 – letni Sašo Sovič, doma iz Mote pri Ljutomeru vozil osebni avtomobil iz Banovcev proti naselju Mota. V začetku naselja Zgornje Krapje pa je zaradi neprilagojene hitrosti v blagem desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom, ki je ob izteku ovinka pričelo drseti z desnim bokom proti levi strani vozišča in zdrknilo čez bankino. Tam je levi prednji del zadel v manjše drevo, nato pa je vozilo v predelu zadnjih vrat tako silovito trčilo v debelejše drevo (brezo), da ga je zavrtelo in je obstalo na kolesih za drevesom, s prednjim delom obrnjenim proti vozišču. Oba sopotnika na zadnjih sedežih (gre za: 18 – letnega Aleša Hudina iz Cvena, ter 29 – letnega Silva Korošca iz Mote), kamor je skoraj do polovice prebilo deblo breze, sta takoj umrla, sopotnik na prednjem sedežu, 15 – letni Dominik Vuk se je hudo poškodoval in so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, voznik Sašo Sovič pa je utrpel le lažje poškodbe. Tako je Sovič, pri katerem so z odvzemom krvi ugotovili, da je bil vinjen (0,87 promila alkohola), povzročil hudo prometno nesrečo iz malomarnosti. Po prepričanju tožilca Bejeka je Sovič vozil z najmanj 120 kilometrov na uro. Že na kraju nesreče pred skoraj dvema letoma nam je Sovič, s katerim smo se pogovarjali dejal, da njegova skoraj 35 let stara Ascona »niti ni mogla posebej hitro potegniti«, a je več kot jasno bilo, da je poleg alkohola tudi hitrost botrovala tem žalostnem dogodku. Takrat nam je tudi povedal, da se je srečal s kolegi in znanci v gostilni v bližnjih Banovcih in potem, ko so se vračali proti Moti in Cvenu odkoder so vsi štirje bili doma, je počilo. »Ne morem reči, da nisem nič spil, a to bo pokazala preiskava odvzete krvi. Vem edino, da je vozilo začelo zanašati in je treščilo v drevo. Videl sem ostale kolege, da so v nezavesti, sam pa sem hitro stekel v bližnjo hišo, kjer sem jih prosil, da so poklicali reševalce. Mislim, da je tudi Dominik bil pri zavesti, a je nekako težko dihal. Hudo mi je, da se je to sedaj zgodilo, a iz svoje kože ne morem. Raje bi zaradi vsega bil tudi več let v zaporu, kot da so fantje umrli«, nam je takrat žalostno razlagal Sašo, ki si bo gotovo vse življenje zapomnil 4. april leta 2005. Obtoženi Sovič, ki ga zastopa odvetnik Janez Kaučič, se v preiskavi ni zagovarjal, na glavni obravnavi pa je sodišču razložil „vse kar je vedel“. Med drugim je dejal, kako je kritičnega dne nekaj delal in je bil zelo utrujen. Zato se je skopal in nameraval v posteljo, ko ga je poklical Dominik Vuk ter mu dejal, da ima nekaj denarja, in ker mu je dolgočasno, je želel, da bi skupaj šla v gostilno na pijačo. „Tako sva tudi šla v gostilno na Cvenu, kjer sva spila eno ali dve pijači. Pozneje sva glasno govorila, da greva še na pijačo v Banovce, in natakarica iz Cvena me je prosila, da bi jo zapeljal do Banovcev. Za eno izmed miz sta sedela danes pokojna Aleš in Silvo, ki sta želela, da bi šla zraven. Ker je šlo za znanca in soseda nisem ju mogel odkloniti. V času dokler smo čakali, da bi onadva končala partijo kart, mi je Silvo naročil 0,03 vodko, katero sem popil. Odšli smo v Banovce in po eni ali dveh pijačah ter igranju biljarda je kmalu bilo skoraj enajst zvečer. Zato smo se odpravili domov in prišlo je do tragedije. Pet metrov pred znakom, ki obeležuje kraj Zgornje Krapje sem na cesti zagledal ježa, in ko sem se mu izognil sem izgubil oblast nad vozilom. Skoraj 300 metrov sem počasi zaviral, a ni šlo in smo treščili v drevo“, je sodišču razlagal obtoženi, ki je potrdil, kako je spil tri mala piva ter eno malo vodko. Hkrati se Sovič ni spomnil, da bi mu kdo izmed sopotnikov pravil, da ne vozi prehitro, je pa vse skupaj zgrabila panika, ko je avtomobil začel drseti. „Že na kraju nesreče sem srečal Aleševega brata Andreja, kateremu sem se opravičil. To je tudi vse, kajti ko sem ga pozneje poklical, da bi se prišel opravičiti njegovi mami, mi je svetoval, da naj jo ne motim, ker je še vedno v šoku. Preko znanca sem skušal priti v kontakt s Silvovo mamo, ki je ostala sama z babico, da bi se jima opravičil in ponudil pomoč, toda dobil sem sporočilo, da naj ne hodi tja, ker me bo ubila. Ko gre za poškodovanega Dominika, pri njem smo bili na obisku v bolnišnici in ni bilo večje zamere, sedaj pa se z mano sploh ne pogovarja“, je zaključil Sašo Sovič. BO ZMOGEL PLAČATI ODŠKODNINO? Res je sicer težko, da bodo svojci pokojnih ter tudi sam hudo poškodovani Dominik Vuk, brez zapletov sprejeli vse kar se je zgodilo kritičnega 4. aprila 2005, toda gotovo tudi Sašo Sovič ni pričakoval, da se bodo skoraj vsi obrnili proti njem. Konec koncev, naj bi ga prav Dominik, katerega je mimogrede obiskoval v bolnišnici, celo na intenzivni negi, povabil na pijačo, ki se je pozneje končala tragično. Sedaj Soviča čaka dokaj mila zaporna kazen, saj tožilci običajno v takšnih primerih predlagajo kazen okoli dveh let, sodniki pa jih izrečejo še manj, čeprav je po kazenskem zakoniku zagroženih do osem let zapora. Zato pa se fantu, ki je trenutno zaposlen v gostinstvu in zasluži le slabih 400,00 evrov, obetajo težav povezane z odškodninami. Ker je bil vinjen, ga bo za že izplačane odškodnine bremenila zavarovalnica, po drugi strani pa naj bi sledile tudi dodatne tožbe za več kot 100.000,00 evrov odškodnine. S svojo skromno plačo bo Sašo to gotovo težko poplačal...