Mladi so, čedalje bolj razvajeni in jih je treba malo spodbuditi k večji lastni odgovornosti Del letošnjih zimskih šolskih počitnic so več kot zanimivo in koristno preživeli tudi nekateri skavti in skavtkinje iz Gornje Radgone. Tako so radgonski skavti, v starosti med 10 in 15 let, ob koncu svojih, kot pravijo prekratkih, zimskih počitnic preživeli tri lepe dni, v primerjavi s svojo pomursko ravnico, v tudi ne zasneženem predelu med Slovensko Bistrico in Bočem. Polni pričakovanj in želja po izzivih se je desetina radgonskih skavtov in skavtinj zbralo pred Trstenjakovim domom v Gornji Radgoni, kjer so ji počakali štirje voditelji; Damijan, Boris, Veronika, Jernej in Miro, nato pa so se odpeljali proti Bistriškem, pravzaprav proti župnijskim in veroučnim prostorom v Laporju, kjer je bilo potrebno preživeti brez televizije, mobilnika, igric, takšnih in drugačnih predvajalnikov ipd. Ob tem je bilo potrebno spati v spalni vreči, si pripravljati in kuhati hrano, pospravljati za sabo... Celotno tokratno „zimovanje“ je tako minilo v spoznavanju vrednot, ki so pomembne za njihovo otroštvo, mladost in življenje. Utrjevali so svoje sposobnosti, se pripravljali za nadaljnje skavtske in tudi življenjske aktivnosti. Sploh pa je vikend, ki so ga preživeli v družbi svojih voditeljev bil poln novih in zanimivih reči, tako ni manjkalo smeha in veselja pa tudi kaka solza je pritekla, a so vsi pozabili slabe trenutke in se spominjajo samo tistih lepih, ki jih je bilo nedvomno veliko več. Svoje zimovanje pa so radgonski skavti in skavtinje zaključili, s skavtsko himno in spuščanjem državne in skavtske zastave. V času preživetem v Laporju so mladi Radgončani tudi veliko sprehajali in z domačim župnikom g. Osvalodm, spoznavali okoliške kraje (Poljčane, Studenice...) in tamkajšnje znamenitosti. Ob koncu pa so mladi skavti in skavtinje, svojim staršem in prijateljem pripovedovali kaj so vse počeli, kaj so ustvarjali in kaj novega so se naučili. Vsi so bili nadvse veseli, starši pa še dodatno zadovoljni, da so jim otroci preživeli nekaj koristnih in zanimivih dni, brez možnosti doživetja ali učenja česarkoli slabega. »Skavt si šteje v čast, da si pridobi zaupanje. Skavt je zvest bogu in domovini. Skavt pomaga bližnjemu in naredi vsak dan vsaj eno dobro delo. Skavt je prijatelj vsakomur in vsem skavtom brat/sestra. Skavt je plemenit. Skavt spoštuje naravo in vidi v njej božje delo. Skavt uboga svoje starše in predstojnike ter vestno opravlja svoje dolžnosti. Skavt si žvižga in poje v težavah. Skavt je deloven in varčen. Skavt je čist v mislih, besedah in dejanjih… In tokratno zimovanje je bilo namenjeno poglabljanju vseh teh vrednot. Predvsem smo se učili odgovornosti in skromnosti, kajti ugotavljamo, da so otroci pri nas čedalje bolj oz. celo preveč razvajeni in jim je potrebno pomagati, da se med stikom z naravo ter v družbi sovrstnikov, naučijo skromnosti in odgovornosti ter tudi samostojnega preživljanja«, nam je po koncu zimovanja povedal četovodja Damijan Kokol. Skavtinje in skavte sicer najlažje spoznamo po skavtskem kroju, predvsem pa po tem, da so veseli, razigrani, da radi pomagajo, da so delovni in odprti. Zelo spoštujejo naravo in vsakega človeka ter so ponosni na svojo domovino in vero. Imajo tudi svoj pozdrav, so tudi člani večmilijonske skavtske družine, ki združuje podobne mlade ljudi po celem svetu. In vsi oni se držijo enakih zakonov in skavtskih obljub. Ko novinec slovesno naredi obljubo, mu voditelj nadene skavtsko ruto, ki po vsem svetu izraža pripadnost skavtskem gibanju, pri nas pa še posebej označujejo barve saga, kateremu skavt pripada. Vsak skavt se trudi, da ruto nosi častno in je ponosen na to, da jo sme nositi ter da je prek nje povezan z brati in sestrami po vsem svetu.