V naslednjih slabih treh mesecih čakata najboljše slovenske namiznoteniške igralce in igralke dve osrednji mednarodni tekmovanjih. Najprej bo že od 25. marca do 1. aprila, v beograjski dvorani „Arena“, Evropsko prvenstvo, med 21. in 27. majem pa bo v zagrebškem „Domu športov“ še Svetovno prvenstvo. In dokler bo Izvršni odbor NTZS v teh dneh odločal o tem kateri igralci in igralke bodo, na predlog selektorjev Bojana Raka (moški) in Jožeta Mikelna (ženske) nastopili na EP v Beogradu, so že znani tekmeci in tekmice najboljših slovenskih reprezentanc. Eni in drugi bodo igrali v „Challenge division“, torej je v najboljšem primeru možna uvrstitev na 17., ali pa v najslabšem na 28. mestu. Slovenke tako ne bodo branile bronaste medalje, ki so jo pred dvema letoma osvojile v danskem Aarhsu. Kvalifikacije proti Avstrijkam, Čehinjam in Poljakinjam so namreč bile pretrd oreh za varovanke selektorja Mikelna, saj so osvojile šele 4. mesto. Kljub temu pa jim je zgodovinski uspeh iz Danske nekoliko olajšal delo na letošnjem EP. Tako so Slovenke kot druge nosilke v prvem krogu proste. V drugem jih čakajo zmagovalke dvoboja med Bolgarijo in Estonijo, v primeru zmage pa bodo naša dekleta potem igrala v polfinalu proti zmagovalkam dvoboja med Slovaško in Dansko. Če pa se uvrstijo v finale jih čaka ena izmed reprezentanc iz zgornje polovice, torej najverjetneje zmagovalke med prvimi in tretjimi nosilkami, Ukrajinkami in Grkinjami. In realno je pričakovati, da bi naše igralke morale priti vsaj v finale, in celo zmagati, toda naša pričakovanja so eno realnost pa drugo. Vsekakor pa gre dekletom zaupati, saj tudi pred dvema letoma nihče ni pričakoval, da bodo osvojila kolajno pa se je zgodilo prav to. Takrat so: Bilijana Todorovič, Martina Safran in Helena Halas nedvomno postale junakinje, ki so se za vselej zapisale v zgodovino našega namiznega tenisa. Izmed slednjih v Beogradu gotovo ne bo Halasove, kdo se bo pridružil Bibi in Tini pa je velika uganka. Selektorju Miklenu gotovo ni lahko, kajti trojka (Špela Burgar, Jana Tomazini, Saša Sivec), ki bi običajno bila najbližja ekipi, trenutno ni v pravi formi, kar kažejo prvenstvene tekme in druga tekmovanja. Zato se lahko zgodi, da bo zraven kakšna mlajša igralka, kot so: Manca Fajmut, Natalija Lužar ali celo Petra Škabar. Po drugi strani pa naši najboljši igralci imajo možnost celo izboljšali sicer soliden dosežek iz Aarhusa izpred dveh let. Tam so fantje osvojili 20. mesto, sedaj pa bi z malo sreče morali priti pod to uvrstitvijo. Res je, da imajo varovanci selektorja Raka nekoliko težji razpored. Vsekakor v prvem krogu proti Škotom ne bi smelo biti nobenih težav. Nekoliko težje bo gotovo v 2. krogu proti Madžarom, ter v primeru zmage, v tretjem krogu proti zmagovalcem dvoboja Španija – Anglija. Toda v primeru zmage pred tem proti Madžarom, potem ne Španci in ne Angleži ne bi smeli povzročati večjih težav. Če bodo Tokić in kolegi dosegli tri prve zmage, so si že zagotovili uvrstitev na 17. ali 18. mesto. V finalu bo namreč težko, saj bodo na drugi strani mizic Švedi, katerih reiting je v namiznem tenisu bistveno pred našim. Kakorkoli že, od ekipe (Bojan Tokić, Saša Ignjatovič, Matija Horvat), ki je pred dvema letoma nastopila na EP na Danskem tokrat zanesljivo ne bo Ignjatoviča. Kdo se bo pridružil Tokiću in Horvatu? Najverjetneje Saš Lasan ali Uroš Slatinšek, morebiti oba? Lahko pa Bojan Rak postreže tudi s kakšnim presenečanjem in proti nekdanji skupni prestolnici povabi kakšnega mlajšega igralca...