Kar lepo število ljubiteljev fotografije in poezije ter gostov se je zbralo v galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona, kjer so ob letošnjem kulturnem prazniku odprli nadvse zanimivo razstavo: Utrinki življenja skozi fotografijo in poezijo. V organizaciji Likovnega društva Gornja Radgona, se namreč predstavljajo avtor fotografij Tomaž Levstik, skupaj s poeti: Barbaro Kozak, Katro Kozak in Zlatko Levstik. Tri dekleta namreč pripišejo nekaj zanimivega k Tomaževim slikam in tako nastaja zanimiva kombinacija. Vsi oni prihajajo iz Radomelj, s skupnimi močmi pa, s pomočjo slike in poezije, prikazujejo trenutke iz življenja. Ob otvoritvi razstave, ki bo na ogled do 25. februarja, je prisotne pozdravil predsednik Likovnega društva Radgona Zlatko Šajhar, vsem prisotnim, pa so se predstavili tudi vsi štirje ustvarjalci zanimive razstave. Tomaž Levstek je tako foto krožek obiskoval že v osnovni šoli, a šele digitalna fotografija ga je spet res aktivno potegnila v fotografijo. Dva mandata je bil vodja foto sekcije pri Foto in video klubu Mavrica iz Radomelj. Je tudi eden od ustanovnih članov Foto kluba Kamnik in nosilec naziva F1 Fotografske zveze Slovenije. „Sem tudi soorganizator fotografske delavnice ob festivalu pouličnega gledališča Ane Desetnice v Ljubljani. Od prejetih nagrad sem najbolj ponosen na dosežek v Banja Luki (Republika srbska), kjer sem na mednarodni razstavi prejel prvo nagrado za diapozitiv Long v prosti temi. Sicer so bile moje fotografije razstavljene še na nekaj deset mednarodnih razstavah v državah bivše Jugoslavije, v Franciji, Italiji, celo na Kitajskem in na mnogih domačih razstavah. Pred nekaj leti sem imel svojo prvo samostojno razstavo v Radovljici“, se je predstavil Tomaž, katerega je pred časom Kanadsko internetno podjetje povabilo, da sodeluje kot inšpektor, kar pomeni, da pregleduje - ocenjuje fotografije drugih avtorjev iz celega sveta in jim pomaga z nasveti in s kritikami. To delo je z veseljem in ponosom sprejel in ga rad opravlja. Barbara Kozak pravi, da ko nekaj napiše, se bolje počuti. Če je tisto kar napiše dobro, se počuti še bolje. Na tak način je pisanje postalo njen del življenja. Najprej je pisala zase, nato pričela objavljati v različnih revijah (Cimet, Celovški zvon...). Nekaj časa je imela svoje pesmi objavljene tudi na internetni strani, kjer ji je izdajatelj in založnik Dr. Gorkič d.o.o ponudil možnost izdaje prve pesniške zbirke. Tako je pred šestimi let nastala njena prva zbirka. Od takrat naprej je bilo navdihov nekoliko manj, saj so otrok, služba in študij gestalt terapije zavzeli velik prostor v njenem življenju. Zelo prijetno ji je bilo tudi sodelovati na nekaj pesniških večerih – v Ljubljani, na Vrhniki ipd., kjer so združili poezijo in glasbo. Združiti fotografijo in poezijo pa je zanj nekaj novega. „V zdajšnjem času, ko pričakujem drugega otroka, pa vse bolj čutim željo po pisanju otroške literature, kar bo morda moj naslednji izziv“, pravi Barbara. Katro Kozak, ki je trenutno študentko Fakultete za upravo, je na pot pisanja „popeljal“ računalnik s črno belim ekranom. Takrat je pisala kratke zgodbe, s katerimi si je prislužila marsikatero nagrado na različnih natečajih. Kasneje, ko je prišla na gimnazijo, je začela izdajati svoje pesmi v šolskem časopisu, in ko je od šole kot ustanove in dijakov kot zvestih bralcev dobila pozitiven odziv, se je lotila večjega projekta - ustanovitve lastnega kluba pisateljev. Ob pobudi ŠOU-a na Jam sessionu, študentskih domov in Društva slovenskih pisateljev je danes ponosna poslovna sekretarka Mladinskega kluba Društva slovenskih pisateljev, vestna moderatorka literarnih večerov in vedno malo drugačna gostja na odru. Zlatka Levstek - Neke srede oktobra leta 1944 se v Mariboru rodi radoveden, prijazen, ukaželjan deklič, knjižni molj. Otroštvo in puberteto preživi v družbi štirih sester v Ljubljani, na fakulteti FNT se potopi v modrino nekih oči. Iz tega se rode trije sončki. Pa služba, delo, dom. Nekaj manjka. Najde tudi to. Stihi, pesmi, čopiči, barve, govoreča platna. Besede, sprva okorne in toge, postajajo močnejše. Izdala je štiri zbirke pesmic za otroke in šest zbirk pesmi in haikujev, zadnje tri likovno opremljene z lastnimi barvnimi akvareli. Deveto leto vodi Literarni krožek v LIPI Domžale, univerzi za tretje življenjsko obdobje. Leta 2006 je izdala novo zbirko za otroke: Usta so čudna vrata, z otroškimi ilustracijami. Njene pesmi so opazne na raznih natečajih za seniorje, bila je med 12 vitezi poezije v Mariboru, v ožjem izboru v Mladiki v Trstu, dobila nagrado na natečaju za otroško poezijo, večkrat gost v literarnem nokturnu Radia Slovenije, na Radiu Kranj, itd. Živi v Radomljah, kjer s svinčnikom in čopičem lovi stihe in motive...