Potem ko so se v zadnjih tednih pospešile aktivnosti povezane s prodajo Nafte Lendava, se je v Pomurju pojavilo vprašanje, ali bo mogoče s prodajo Nafte „v paketu“ v tuje roke odšlo še kaj več. Zato je pomurski poslanec državnega zobra Feri Horvat, v poslanskem vprašanju, na 23. redni seji DZ, ministru za okolje in prostor dr. Janezu Podobniku, zastavil vprašanje, v zvezi z vrtinami termalne vode. Zanimalo ga je kaj namerava storiti Vlada Republike Slovenije, da vrtine termalne vode, ki so rezultat raziskav-vrtanj podjetja Nafta Lendava v primeru prodaje oz. nakupa tega podjetja s strani tujih oseb ne bi prešle v last tujcev. „Po grobih ocenah naj bi bilo samo v Pomurju, zlasti v Prekmurju okrog 200 tako imenovanih raziskovalnih vrtin. Nekatere od vrtin so v lasti podjetij, ki izkoriščajo termalno vodo, veliko jih je pa še vedno v lasti podjetja Nafta. Vrtine termalne vode so zelo pomembno naravno bogastvo, ki je še posebej pomembno za manj razvita območja, kot je Pomurje. Vrtine termalne vode so v razvojnih programih opredeljene kot pomemben dejavnik razvoja in to za več namenov kot npr. za razvoj turizma (terme), za energetsko izrabo kot pomemben obnovljivi vir, za kmetijstvo in vrtnarstvo (pridelava zelenjave, cvetja) itd. Že doslej so se pojavljale težave pri interesentih za izkoriščanje teh vrtin (lokalne skupnosti, podjetja). V primeru, da bi te vrtine prešle v tuje lastništvo, bi se lahko pojavile nepremostljive ovire za čim večjo izrabo tega naravnega vira. Zato bi morala država pravočasno ukrepati in po možnosti ohraniti to naravno bogastvo v nacionalni lasti“, je med drugim dejal Horvat, kateremu je okoljski minister Janez Podobnik med drugim zatrdil, da razmišljajo kako bi našli ustrezne poti, da te vrtine ostanejo v okviru “nacionalnega lastništva”. “Vrtine podjetja Nafta Lendava, so kot objekt za črpanje v lasti tega podjetja, toda podjetje Nafta Lendava nima podeljene vodne pravice niti nima rudarske pravice koncesijskega značaja. To pomeni, da bi vodno pravico za izkoriščanje termalne vode morala pridobiti, če bi termalna voda iztekala na površini v površinske vode. Rudarsko pravico, za to je pristojen resor, ki ga vodi mag. Vizjak pa, če bi se termalna voda vračala v vodonosnik iz katerega se črpa. Lastnik tega objekta za črpanje lahko torej pridobi vodno ali rudarsko pravico za črpanje termalne vode na podlagi vloge za izdajo koncesije. Če gremo po črni varianti, pa recimo, da bi bila celotna Nafta Lendava prodana nekemu kupcu, lahko je evropski, slovenski ali pa iz neke druge destinacije, Vlada ima tukaj diskrecijsko pravico in lahko se odloči, da bo pridobila koncesionarja tudi preko javnega razpisa. V tem primeru mora nov koncesionar objekt za črpanje od lastnika odkupiti. Torej kaj je objekt za črpanje? To so v bistvu naprave, ta majhna ploščad nad vrtino itn. Tukaj sem lahko, razmišljam podobno kot je kolega dr. Žagar že tudi predlagal v okviru teh vladnih postopkov mag. Vizjaku, ki je tudi odprt za razmišljanje v to smer. Imamo več poti. Morda bi bila ena od teh ta, da država, ki je sicer formalno preko lastniških struktur močna v lastništvu Nafte Lendava, ampak morda bi lahko država na nek način te naprave za simbolno ceno prinesla na občine. Občine bi pa potem vstopile v formalne vloge in bi pridobile vlogo in bi lahko potem bil to eden od pomembnih virov o katerem mi govorite, razvoj turizma ali pa energetsko izrabo kot pomemben obnovljiv vir, kmetijstvo in vrtnarstvo”, pravi minister Podobnik. Po njegovem torej v primeru, da se spremeni lastnik podjetja Nafta, bi nov lastnik z nakupom podjetja ne dobil avtomatsko koncesijske pravice torej samodejno, ampak bi moral prenos koncesije na novega lastnika potrditi Vlada RS. Če gre za vodno pravico oziroma minister za rudarstvo, če je to rudarska pravica. Če bi Vlada ugotovila, da nov lastnik ne izpolnjuje pogojev, ki so bili zahtevani ob podelitve koncesije, lahko tudi reče, da se koncesija ne podeli. “Sedaj pa samo še kakšen je formalni status teh raziskovalnih vrtin. Skupaj lahko ugotovimo, da so bile to raziskovalne vrtine in so bile opravljene z denarjem davkoplačevalcev. To je močan argument, da lahko sedaj Vlada razmišlja kako bi lastništvo le teh prineslo ali v opravljanje in lastnino občin ali pa na kakšen drug način. Pravno premoženjska razmerja, formalno, na opuščenih raziskovalnih vrtinah so zavedene v poslovnih knjigah kot osnovna sredstva Nafte Lendava oziroma njenih hčerinskih družbah. Na podlagi ustanovitvenih bilanc, s katerimi so sredstva prehajala iz enega gospodarskega subjekta na drugega, takrat še v pogojih družbene lastnine. Le ta je bila potem ob ustanovitvi posameznega gospodarskega subjekta dana v upravljanje oziroma v gospodarjenje. Torej, ta sredstva so del ustanovnega kapitala družb, vsako poseganje vanj pomeni tudi v nekem smislu vstop v to kapitalsko bi rekel relacijo posameznih družb, ampak jaz govorim samo o napravah za črpanje, torej ploščad, ki so nad vrtino, torej, samo ta del lastništva je tisti, ki je lahko zaveden v poslovne knjige. Vse ostalo pa je predmet drugih postopkov. Torej, gospod poslanec, mi bomo tudi na podlagi vašega vprašanja, še dodatno, jaz bi rekel zelo aktivno poiskali ustrezne postopke, da bi to pomembno vprašanje, ki je vezano na lastništvo raziskovalnih in drugih vrtin v Prekmurju rešili tako, da bi lahko postal to pomemben regionalni razvojni element za razvoj Pomurja, še posebej pomurskih občin in prekmurskih občin”, dodaja okoljski minister Janez Podobnik. V Sloveniji sicer geotermalno energijo izkoriščajo predvsem termalna zdravilišča, drugih uporabnikov pa pravzaprav ni. Geotermalna energija je toplotna energija, ki prihaja iz zemlje z vodo iz naravnega izvira ali vrtine. Te so lahko narejene namensko za pridobivanje geotermalne energije ali pa so raziskovalne, predvsem za nafto ali zemeljski plin. Obe vrsti vrtin imamo predvsem v Prekmurju. „Vsekakor je geotermalna energija obnovljivi vir energije, vsaj toliko časa, dokler bo središče zemlje v plinastem in tekočem stanju, saj se zemlja počasi ohlaja. Vendar pa bi ta čas lahko označili v neznanem številu milijonov let“, pravi Božo Dukič z Inštituta za obnovljive vire energije, ki dodaja, da se geotermalna energija uporablja kaskadno, torej vsako skupino temperatur (nad 100 stopinj Celzija, od 50 do 80 in med 25 in 30 stopinjami) za različne namene in to toliko časa, dokler je temperatura še ekonomsko uporabna. „Pri nas so največji porabniki geotermalne energije slovenska termalna zdravilišča, torej vse toplice oziroma zdravilišča, poleg tega dve vrtini v Murski Soboti uporabljajo tudi za ogrevanje objektov. V drugi sklop uporabnikov pa sodi vrtnarija na Čatežu, ki s pomočjo geotermalne energije ogreva okoli pet hektarjev pokritih površin za pridobivanje plodovk po sistemu hidroponika. Drugih porabnikov v Sloveniji za zdaj ni, čeprav imamo za to velike možnosti, še posebej v Prekmurju. Morda bo to spremenilo drago kurilno olje in bodo posamezniki začeli razmišljati tudi o tej možnosti. Naložbe v takšno rabo se namreč vračajo dolgo in zato prinašajo tudi dolgoročne pozitivne ekonomske rezultate. Za stanovanjsko hišo, veliko 200 m2, stane hlajenje z geotermalno energijo tri tolarje na uro. Drugače je v tujini, saj so v Avstriji in Švici v minulih dveh letih tako opremili kar 25 odstotkov novogradenj. Tudi Švedi imajo v državnem načrtu zapisano, da morajo do leta 2012 kar 30 odstotkov vseh stanovanjskih objektov ogrevati tako, in sicer zaradi zmanjševanja toplogrednih emisij ter odvisnosti od fosilnih goriv“, pravi Božo Dukič.