Učenke in učenci harmonikarskega oddelka Glasbene šole Gornja Radgona, pod mentorstvom Olge Radolič, so v okviru obeleževanja slovenskega kulturnega praznika poskrbeli, da so na svoj račun prišli vsi, ki jim je pri srcu narodno izročilo. V veliki dvorani Glasbene šole na Partizanski ulici v Gornji Radgoni, so namreč mladi harmonikarji pripravili nadvse zanimivo glasbeno - kulturno prireditev, katero so poimenovali kar „Zaigrajmo in zaplešimo po ljudskem izročilu“, s čem so želeli pokazati, da jih zanima, in da se učijo vseh zvrsti glasbe. Na prireditvi, kjer so nastopili otroci iz oddelka harmonike, ter gostje - folkloristke iz OŠ Gornja Radgona (Vita Petek Regoršek, Kaja Španbauer, Tamara Prajndl in Nuša Ajlec, v spremljavi Benjamina Majca na kromatični harmoniki ter Urbana Kurbusa na klarinetu), ki so zaplesale „Šamarjanko“ in Sotiš“, pa klarinetisti, kljunaste flavte, mentorja posameznih učencev Franek Radolič, Slavko Ahlin in Nada Žitek ipd., so organizatorji uspeli pritegniti veliko število obiskovalcev iz Gornje Radgone in širše okolice, ki so dejansko uživali. Bodisi, da je šlo za bratce ali sestrice nastopajočih, njihove mamice ali očke, dedke ali babice, vsi so imeli kaj videti in slišati. „Slovenska ljudska pesem je del naše kulture, dediščina naše kulturne preteklosti, zato smo jo dolžni ohranjati rodovom, ki šele prihajajo, ne pa jo zapraviti, zavreči in pozabiti. Ljudska pesem je odsev naše posebne slovenske duševnosti, ki je soodločala pri oblikovanju naše zgodovine, temelja, na katerem naj bi rasla sedanjost in prihodnost. Ljubezen do nje naj ne bo romantično zanesena, naj ne pomeni nekritične, solzave zaverovanosti v »stare dobre čase«. Spoštujmo jo kot izročilo prednikov, dano nam v oskrbo in ohranitev, naj nam bo kulturna vrednota, ki ima trajno ceno in globok pomen za kulturo slovenskega naroda, za njegovo identiteto. Po bogastvu vsebine, po oblikovanih zanimivostih in izrazni lepoti je naše pesemsko izročilo dragocen prispevek Slovencev evropski kulturi. Ker pa je pesem nekaj živega, je vsaka beseda o njej prazen zvok, če je človek nikoli ni prav doživel v njenem pristnem okolju, če se ji ne zna približati s srcem in ne doume, da je ob vsej preprostosti lepota, zaradi katere je življenje mnogokrat lažje, prijetnejše, popolnejše“, je v svoji knjigi „Pesmi in šege moje dežele“, med drugim zapisana neutrudna zbirateljica ljudskega izročila na Slovenskem Dušica Kunaver. In da vsekakor ne želijo, da bi takšno blago šlo v pozabo, so tako, ob pomoči svoje mentorice Olge Radolič, poskrbeli tudi mladi učenci Glasbene šole Gornja Radgona: Jan Divjak (Slišala sem ptičko pet); Petra Habjanič (Kaj mi nuca planinca); Anja Elbl (Na planincah); Domen Vrbnjak (Pa se zavrtimo); Nejc Senčar (Izidor ovčice pasel); Aljaž Kurbos – Franek Radolič (Fse kaj lazi); Mihael Slavič (Dekle povej povej ter Gostüvanje iz okolice Beltincev); Žan Jereb – Franek Radolič (Marko skače); Teja Vogrin (Čindara); Tomaž Kardinar (Špicpolka); Nuša Ajlec (Drmač), Tadeja Jerman (Šouštarska); Jan Juršnik - Urban Kurbos (Trojka); Matjaž Zemljič (Otoček sredi jezera). Dopolnitev celotni uspešni prireditvi, ki je dejansko navdušila prepolno dvorano obiskovalcev, in ki je potrdila, da tudi otroke zanima ljudsko izročilo, je branje njihove glasbene mentorice Olge Radolič. Ne le, da uči otroke tudi tovrstne glasbe, temveč je med moderiranjem prireditve, prisotnim predstavila številne šege in običaje predvsem s podeželja...