ZNOVA POJAV PRAŠIČJE KUGE NA HRVAŠKEM
PREKMURSKI IN PRLEŠKI PRAŠIČI NI (SO) OGROŽENI...
Po vnovičnem pojavu klasične prašičje v sosednji Hrvaškem, tokrat na njihovem skrajnjem severozahodu (Zagorje in Medžimurje), naj (še vedno) ne bi bilo nevarnosti za prašiče na slovenskem skrajnjem severovzhodu, torej v Prekmurju in Prlekiji. Toda potrebno se bo držati strogih navodil veterinarskih strokovnjakov, katera rejci prašičev nikakor ne smejo prezreti. In ta so, kot nam je povedal znani pomurski veterinar Marko Nabergoj, dr. vet. med.: Lastniki prašičev ne smejo krmiti s pomijami, če so slučajno nabavljali svinjsko meso na drugi strani državne meje, torej na Hrvaškem; Sami rejci nikakor ne smejo hoditi v hleve na sosednjem Hrvaškem, ter v svoje hleve ne smejo dovoliti vstop osebe, ki je slučajno hodila na „okuženo območje“ v sosednji državi; Posebej pa ni dovoljeno kupovati živih živali na okuženih območjih Hrvaške.
Kot je znano, iz hrvaške veterinarske uprave so Veterinarsko upravo RS (VURS) že minuli petek (2.3.), po elektronski pošti obvestili o izbruhu klasične prašičje kuge v Varaždinski in Medžimurski županiji. Ker se je bolezen pojavila relativno blizu slovenske meje, je naša veterinarska uprava o izbruhu nemudoma obvestila veterinarsko zbornico, lastnike največjih slovenskih prašičerejskih farm in nekatera prašičerejska društva, zlasti v severovzhodni Sloveniji. V omenjenem sporočilu VURS opozarja vse rejce prašičev, da so posebej pozorni na možno prisotnost bolezni pri prašičih, ki se kaže zlasti kot povečana temperatura, težka hoja, zmanjšan apetit. Ob znakih obolelosti naj rejci nemudoma obvestijo veterinarja. Klasična prašičja kuga ni nevarna za zdravje ljudi, se pa zelo hitro širi iz gospodarstva na gospodarstvo in povzroča veliko gospodarsko škodo. VURS tudi opozarja, da naj rejci upoštevajo vse ukrepe, ki so namenjeni preprečevanju vnosa in širjenja bolezni živali, kot so dosledno spoštovanje prepovedi krmljenja prašičev s pomijami, preprečevanje stika divjih prašičev z domačimi prašiči, ustrezna označitev in evidentiranje živali, tako da je mogoče spremljanje živali od rojstva do pogina oziroma zakola, zagotavljanje zdravstveno neoporečne pitne vode in krme za živali, zagotavljanje predpisanih higienskih razmer v objektih, kjer se redijo živali, v okolici objektov ter drugih prostorih, kjer se zadržujejo živali, ustrezno ravnanje z živalskimi trupli in drugimi odpadki, odplakami, iztrebki in izločki in kupovanje novih živali iz registriranih rej s preverjenim zdravstvenim stanjem črede. Prašičerejcem posebej odsvetujejo obiskovanje območij, kjer se je pojavila klasična prašičja kuga.
Klasična prašičja kuga se sicer širi predvsem s premiki okuženih živali in premiki kakršnihkoli predmetov, opreme iz okuženega gospodarstva, s krmljenjem s pomijami ter ilegalnim vnosom prašičev in proizvodov iz prašičjega mesa. Bolezen se lahko prenese tudi z obutvijo ali avtomobilskimi gumami. Ob znakih obolelosti živali naj rejci nemudoma obvestijo veterinarja.