Poleg potrditve mnenja, da se Dušan Zagorc lahko znova imenuje za ravnatelja OŠ Gornja Radgona, ter potrditve soglasij za dolgoročni kredit JP Prlekija d.o.o., oz. za povišanje cen storitev pomoči družini na domu, je v ospredju 2. izredne seje radgonskega občinskega sveta bila razveljavitev pomembnega prostorskega akta. Tukaj se je tudi potrdilo, da se tudi v politiki hitenje pogosto ne izplača. Člani občinskega sveta občine Gornja Radgona so decembra lani po hitrem postopku sprejeli odlok o spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, s katerimi so med drugim na območju bivše farme prašičev v Podgradu hoteli po hitrem postopku dopustiti le še turistično-športno dejavnost ali individualno stanovanjsko gradnjo in prepovedati gradnjo ali širitev proizvodnih kmetijskih objektov ali bioplinarne. Takšna je bila tudi želja krajanov Podgrada. Ker se je ena izmed vpletenih strank na ta odlok pritožila je takratno ministrstvo za okolje in prostor občino opozorilo na nepravilnost postopka sprejemanja akta, saj ta ni bil v skladu z zakonodajo s področja urejanja prostora. Ob tem je ministrstvo ugotovilo, da tudi v minulih letih nekatere spremembe istega akta niso bile sprejete v skladu s postopkom, določenim v zakonu, in tudi te je občinski svet sedaj moral razveljaviti. Zato niti ni bilo veliko razprave, le David Roškar se je hudoval nad tistimi, ki so svetnike „zavedli“, da so akt sprejeli nepravilno.
Občina Gornja Radgona bo pri spremembah prostorskega akta, ki se nanaša na območje farme v Podgradu, vztrajala, le da jih bo treba sprejeti po rednem postopku. „Občina bo postopek istih sprememb ponovila po predpisanem postopku, to velja tudi za območje bivše farme v Podgradu“, je dejal župan Anton Kampuš, ki je dodal, da občina nima denarja za nakup nepremičnine v Podgradu, ki jo je v prodajo ponudilo Kmetijstvo Črnci, potem ko so krajani Podgrada izrazili odločno nasprotovanje vnovični vzpostavitvi farme v njihovem kraju, četudi manjše od nekdanje. Kampuš je povedal, da ne gre le za vprašanje nakupa objekta, temveč mora lastnik prevzeti sanacijo celotnega območja farme. Civilno iniciativo, ki so jo pred kratkim vzpostavili krajani Pograda, Kampuš podpira, izraze nasprotovanja farmi pa je prejel, pravi, tudi iz sosednje Avstrije..., a o tem se gotovo še veliko slišalo in videlo.
Kot rečeno so radgonski svetniki so na izredni seji še podali soglasje javnemu podjetju Prlekija, d.o.o., za najem dolgoročnega kredita v višini največ pol milijona evrov, za dobo največ deset let in brez poroštva občine. Namen najema kredita je ureditev lastnih prostorov tega podjetja, saj ugotavljajo, da najemnina zanje pomeni strošek, ki na dolgi rok ni vzdržen, poleg tega pomeni dodatne stroške in težave trenutno poslovanje na dveh lokacijah. Izračuni so pokazali, da bi v 22 letih, kolikor je amortizacijska doba lastnih prostorov, podjetje z nakupom prostorov prihranilo 442 tisoč evrov. Nekateri svetniki so pogrešali natančnejše podatke o odplačevanju kredita ter izrazili zaskrbljenost, ali ga bo podjetje zmožno odplačevati, kljub temu je sklep dobil podporo občinskega sveta. Pozitivno mnenje so svetniki podali tudi dosedanjemu ravnatelju OŠ Gornja Radgona Dušanu Zagorcu za vodenje šole za prihodnje mandatno obdobje. S tesno večino (8:7) pa so svetniki potrdili predlagano ceno storitve pomoč družini na domu, ki bo višja za 11,4 odstotka. Celotna cena znaša 17,44 evra, zakonska subvencija občine znaša 9,30 evra, cena storitve za neposrednega uporabnika pa 8,14 evra, k temu so svetniki sprejeli še dodatno subvencijo v višini 3,76 evra, kar pomeni končno ceno za neposrednega uporabnika 4,38 evra. Pomisleki svetnikov so se nanašali predvsem na to, da je država tudi na tem področju preložila del bremena na lokalne skupnosti oziroma občane.
Zgodba zase, na isti seji je bilo poročilo župana Kampuša in višjega svetovalca v občinski upravi, Vladimirja Mauka, o stanju slačilnic na TŠC Trate v Gornji Radgoni. In najbrž je vsem svetnikom jasno, da se objekti, ki so v katastrofalnem stanju, in da jih je nujno sanirati. Čeprav imajo enega najsodobnejših športno-rekreacijskih centrov s pestro ponudbo igrišč in igral za mlade in starejše, pa jim manjka tisto najbolj osnovno, kar spada k športu: slačilnice in tuši. Pravzaprav jih imajo, a je pogled nanj več kot žalosten. Slačilnice so stare, nefunkcionalne in nevarne, zato bodo morali v kratkem poskrbeti za gradnjo novih. Ob lepem vremenu je namreč na igriščih dnevno okrog 150 ljudi, največ otrok, in zato so skrbniki objektov upravičeno zaskrbljeni ter opozarjajo, da je uporaba slačilnic in tušev že življenjsko nevarna...