Vsako leto je druga polovica junija namenjena tudi obeleževanju občinskega praznika v občini Radenci. In tako bo tudi letos, ko kljub gospodarski krizi poteka kar nekaj investicij, ki bodo izboljšale kvaliteto življenja občanov, ter v turistično – zdraviliško občino pritegnile še več turistov, obeležujejo 16. občinski praznik. V okviru praznovanja se bo zvrstilo kar nekaj dogodkov in prireditev, na posebni svečani akademiji pa bodo med drugim podelili tudi občinska priznanja za leto 2012.
Občinski svet radenske občine je namreč na svoji 13. redni seji potrdil sklep, da bodo ob je priložnosti obdarili dva športnika, upokojenko ter eno ustanovo, saj bodo podelili tri priznanja Občine Radenci in eno plaketo Občine Radenci. Priznanje bodo prejeli: ekstremni športnik – profesionalni „stunt“ voznik Rok Bagoroš, dolgoletna predsednica Društva upokojencev Radenci Marija Erveš, ki je nedavno funkcijo prepustila Jelko Hribar, ter Osnova šola Radenci, kjer so pred nedavnim obeležili 80 – letnico obstoja in uspešnega delovanja. Plaketo pa bo prejel vsestranski športnik, profesor športne vzgoje na OŠ Radenci, Zdravko Mauko, ki še posebej blesti na veteranskih atletskih prvenstvih doma in po svetu.
Zakaj v Radencih proslavljajo občinski praznik sredi junija?
OBLETNICA KAPELSKEGA TABORA IN SMRTI KARLA HEINA
Podobno kot v mnogih občinah, po njihovem nastanku, niti v Radencih ni bilo tako enostavno izbrati ustrezen datum za obeleževanje občinskega praznika. Po dolgotrajnih usklajevanjih in dogovarjanjih, so se v Radencih že pred leti pravilno odločili, da bo njihov praznik 19. junij. In kaj za tukajšnje prebivalce pomeni 19. junij 1871 - Kapelski tabor? Slovenci na območju občine Radenci so živeli dolga stoletja v okviru Habsburške monarhije in poznejše Avstro - Ogerske monarhije in bili prisiljeni prenašati vse tegobe mnogo nacionalne države, ki ni mogla in tudi zavestno ni hotela priznavati nacionalnih pravic Slovencev. Poizkusi ustvaritve lastne države so se pri Slovencih pokazali po letu 1848 in pozneje na slovenskih taborih med leti 1868 -71. Eden takšnih taborov ali zborovanj “Pod milim nebom” je bil v nedeljo 19. junija 1871, ob štirih popoldan in je v zgodovinski literaturi znan pod imenom Kapelski tabor. Odvijal se je na prostoru sedanjega hotela Radin v Radencih, na njem pa je, po poročilih Novic in Slovenskega naroda, bilo kar osem tisoč udeležencev, ki so poleg tradicionalnih imeli tudi lokalne zahteve od monarhije... Ko so sprejemali omenjeni datum za občinski praznik, so svetniku tudi menili, da je datum primeren tudi zato, ker je ravno pred počitnicami in letnimi dopusti, ter da je ozko povezan tudi z največjim naravnim bogastvom občine mineralno vodo. Na isti dan 19. junija leta 1877, je namreč umrl dr. Karl Hein, človek, ki je odkril radensko slatino, vse skupaj pa je povezano z obema krajevnima skupnostma v občini... In kaj so o omenjenem dogodku iz leta 1871 zapisali v Novicah in Slovenskem narodu:
Kapela - V nedeljo 19. junija ob štirih popoldan pri Novi slatini (danes hotel Radin v Radencih op.p.). Tabor je začel dr. Anton Klemenčič, župnik v Ljutomeru. Predsednik: dr. Matija Prelog, zdravnik v Mariboru, zapisnikarja: učitelja Dvoršak in Jurkovič. Dnevni red po vabilu na tabor (Slovenski narod 16.6.): Mi hočemo v veliki množini ali taboru izreči: da smo Slovenci, da nam je naš jezik svet, da hočemo imeti iste pravice kakor drugi narodi, da nas žulijo davki, da naše dlani ne morejo več tujemu dobičku služiti, da je dolžna dežela in država pripomoči nam, ker so naše moči preslabe, da se naše duševno in materialno stanje zboljša itd.
Govorniki: dr. Anton Klemenčič, župnik v Ljutomeru (resolucija I), Josip Šuman, profesor v Mariboru (resolucija II), dr. Matija Prelog, zdravnik v Mariboru (resolucija III), Franc Žitek, posestnik in župan (resolucija IV), Ivan Kukovec, posestnik v Ljutomeru (resoluciji V in VI).
Resolucije (Novice 29.6.): 1. Vsi Slovenci se po postavi naj zedinijo v eno kronovino z enim deželnim zborom in eno deželno vlado. 2. Paragraf 19, državnih osnovnih postav se naj dejansko izpolnjuje, naj se zato na Slovenskem slovenski jezik v vse cesarske urade in kot poučni jezik v vse šole vpelje in sicer koj v začetku prihodnjega šolskega leta. 3. Ker so naša posestva z zemljiščnim in hišnim davkom že preobložena, izrečemo vsi tukaj zbrani, da se naj državno gospodarstvo tako uravna, da se zemljški in hišni davek zniža, ali če to nikakor ni mogoče, naj se v prihodnje ne povekša. 4. Naj se prosta hudodelstva, pregreški in prestopi ostreje kaznujejo, 5. Naj se Mura od Radgone do ogrske meje na deželne stroške regulira, posebno zgoraj Učje vasi (današnja Vučja vas), 6. Naj se čez naš kraj ali ne daleč od njega napravi železnica.
Oba takratna časopisa: Slovenski narod (21.6.) in Novice (29.6.) pa sta zapisala, da se je tabora udeležilo osem tisoč ljudi.