Prav v času, ko se bliža 22. marec, ki so ga Združeni narodi razglasili za svetovni dan voda, ki je namenjen predvsem opozarjanju na pomen in vpliv vode na naše življenje in za izboljšanje našega odnosa do voda, poteka največ polemik o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta EU o podeljevanju koncesijskih pogodb za vodo. In dokler so ljudje in tudi strokovna javnost močno prestrašeni, pa po mnenju poslanca in najverjetnejšega bodočega ministra za kmetijstvo in okolje, mag. Gregorja Židana, gre tukaj za „podtaknjeno kukavičje jajce“. Ob tem je Židan na zasedanju strokovnega sveta za kmetijstvo in okolje SD, dejal da Slovenija po njegovem mnenju mora urediti zakonodajo, da bo pitna voda ostala javno dobro, ne pa postala tržno blago. Židan je prepričan, da so z direktivo, ki ima na neki splošni ravni sicer pravilen cilj urediti koncesije, da bodo bolj pregledne in da bo manjša možnost koruptivnih dejanj, lobisti in predstavniki velikih evropskih koncernov uspeli izsiliti nekatere vsebine, od katerih pričakujejo veliko gospodarsko korist za svoje multinacionalke.
„Gre zlasti za obvladovanje vodnih virov. Pri tem ne gre le za pitno vodo, temveč tudi za vodo za industrijske namene, energetiko in druga področja“, je prepričan Židana, ki ga veseli, da je znotraj EU nastalo gibanje, ki nasprotuje uveljavitvi direktive, prav tako pa je zadovoljen, da je tudi v Sloveniji prišlo do javne razprave o tem predlogu. „Hočemo, da je voda javno dobro in da to tudi ostane, ne pa da postane tržno blago“, je poudaril Židan in dodal, da bodo v SD bodo nadaljevali z opozarjanjem na škodljive posledice, ki jih prinaša predlog direktive. Slovenska zakonodaja namreč po njegovem mnenje res dopušča privatizacijo upravljanja z vodnimi viri, zato je to področje treba urediti. Slovenska vlada je sicer predlog direktive podprla že februarja lani, medtem pa so številne države članice EU izrazile vsebinske pomisleke. Po vsej Evropi prav zdaj poteka zbiranje podpisov pod državljansko pobudo Pravica do vode, ki Evropsko komisijo poziva k predložitvi ustrezne zakonodaje, ki bi zaščitila vodo kot javno dobro.
Nihče namreč ne sme prezreti, da gre za vodo, naravno dobrino. Čisto pitno vodo pa potrebujemo prav vsi, saj brez vode ni življenja. Voda je strateška dobrina in je omejena naravna dobrine, ki je ne smemo predati v roke zasebnemu kapitalu, katerega osnovni interes in motiv je dobiček, so prepričani v EPSU (Evropska zveza sindikatov javnih uslužbencev), kjer so se odločili, da z institutom »Evropska državljanska pobuda« zahtevajo od Evropske komisije, da predlaga zakonodajo, ki bo izvrševala človekovo pravico do vode in komunalne ureditve, kot jo priznavajo Združeni narodi, ter bo spodbujala zagotavljanje vode in komunalne ureditve kot osnovne javne storitve za vse. Zato tudi Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVPNS), ki je eden izmed članov velike družine ZSSS in član EPSU-ja, ki združuje tudi zaposlene v nekaterih komunalnih dejavnostih, predvsem pa zaposlene v vodnogospodarskih podjetjih in podjetjih za komunalno ureditev sodeluje oziroma je zadolžen za zbiranje podpisov v Sloveniji.
Kot pravi Majda Marolt iz SKVPNS, njihova evropska državljanska pobuda ima svoj temelj tako v resoluciji Generalne skupščine ZN, s katero je slednja priznala univerzalno človekovo pravico do dostopa do vode in komunalne ureditve, kot tudi v doktrini ostrega varčevanja znotraj EU – v ideji, ki se že dlje časa vsiljuje evropskim državam v težavah ter seveda v predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesij. Po njenem je najbolj zaskrbljujoča zahteva po masovni privatizaciji, s katero naj bi prezadolžene evropske države zmanjšale proračunske primanjkljaje. Države naj bi torej v krizi prodajale svoje sisteme za oskrbo z vodo. Grčiji in Portugalski je že bila postavljena konkretna zahteva, da naj za »krpanje« proračunskih lukenj privatizirajo vodovodna podjetja. „Tudi v Sloveniji je potrebno, da smo še posebej pozorni na tem področju, tudi pri nas se lahko zgodi kaj takega. Tudi nam, naši državi so lahko postavljene podobne zahteve – ta hip še ne, ampak kaj se bo zgodilo, če bomo zaprosili za pomoč“, je prepričana Maroltova.
Kaj pravzaprav želijo doseči z Evropsko državljansko pobudo?
Predvsem zagotovljeno vodo in komunalne storitve za vse v EU, saj verjamejo, da mora EU izvajati človekovo pravico do dostopa do vode, kolikor sta voda in komunalne storitve predmet evropske zakonodaje. EU mora spodbujati nacionalno izvajanje te človekove pravice, tako da določi zavezujoče cilje za vse države članice za doseganje univerzalne pokritosti. Na področju oskrbe s pitno vodo v Sloveniji imamo že dolgoletne izkušnje in tradicijo, veliko znanja na tem področju. Vodooskrba v Sloveniji v tem hipu ni svobodna tržna dejavnost. Večina javne gospodarske oskrbe se izvaja v JP ali v podjetjih, ki so v izključni lasti občin. II.: Človekove pravice morajo biti nad tržnimi interesi torej - brez liberalizacije storitev za rabo vode; III.: Univerzalni (globalni) dostop do vode in komunalne ureditve naj se vključi v razvojno politiko...
„Naša prizadevanja gredo predvsem v smeri, da naj bosta pravica do vode in pravica do komunalne ureditve urejeni kot osnovna javna storitev. Cilj je torej doseči univerzalni dostop do vode in komunalne ureditve ter zavarovanje omejenih javnih vodnih virov za prihodnje generacije. Ob tem pa bi rada še opozorili, da zbiranje podpisov za Evropsko državljansko pobudo »Voda je človekova pravica« poteka v letu, v katerem je Evropska komisija začela dejavnosti evropskega leta, posvečenega Evropskim državljanom in njihovim pravicami. Evropsko leto državljanov je torej leto 2013 in poteka pod sloganom »Za Evropo gre. Za vas gre«, zato še toliko bolj naše pričakovanje, da bo Evropska komisija slišala, predvsem pa upoštevala glas državljanov EU. Evropsko državljansko pobudo je namreč podpisalo že preko milijon državljanov EU in tudi v Sloveniji je podpisnikov vsak dan več. Evropska državljansko pobudo torej vidimo kot orodje, da dosežemo postavljene cilje. Z evropsko državljansko pobudo namreč lahko en milijon državljanov EU Evropsko komisijo pozove, naj pripravi zakonodajni predlog, s čimer lahko državljani neposredno vplivamo na pripravo politik EU. Ob tem pa je potrebno še pojasniti, da mora Evropsko državljansko pobudo podpreti minimalno število državljanov iz vsaj sedmih držav članic, kot je določeno v Uredbi EU o Evropski državljanski pobudi“, poudarja Maroltova.
Z omenjeno uredbo je določeno, da mora Slovenija zbrati 6.000 podpisov. In nikakor ni bojazni, da podpisi ne bi bili zbrani pravočasno in da teh ne bi bilo dovolj. Na ravni EU zbranih že krepko preko milijona potrebnih podpisov, vendar pa zbiranje podpisov poteka naprej, ker je potrebno kot rečeno najmanj v sedmih državah članicah zbrati najmanjše število podpisov.
„Povsod tam, kjer se to že dogaja (v Franciji, Portugalski, Nemčiji, Veliki Britaniji!), so po naših informacijah izkušnje zelo negativne, oskrba z vodo se je poslabšala, cene so se dvignile. Predvsem pa nas skrbi dejstvo, da je vlada, brez kakršnekoli javne razprave, brez kakršnegakoli posvetovanja s stroko, z odgovornimi na tem področju, sprejela pozitivno stališče v zvezi s predlagano Direktivo. Kar seveda tudi za nas predstavlja nerazumno dejanje in postopanje naše vlade ter politike. In to kljub temu, da je bila in je med drugim seznanjena tudi z Evropsko državljansko pobudo. Pričakujemo, da bodo vsi odzivi, opozorila vendar-le vplivala na to, da bo tudi pri nas prišlo do širše javne razprave, v kateri bomo našli rešitev, ki bo v prid nam državljanom in ne dopustili, da se na tem področju ustvarjajo dobički. Voda je tako pomembna omejena naravna dobrina, da bi morali to področje resnično urediti, še posebej z veliko mero odgovornosti in zavestjo, da jo ohranimo za prihodnje rodove“, dodaja Majda Marolt iz SKVPNS. NAJVEČ ITALIJANI, NAJMANJ LATVIJCI!
Po podatkih Eurostata največ vode v EU načrpajo v Italiji, kar 160 m3 na prebivalca na leto. Po podatkih za obdobje 2004–2007 pa načrpajo več kot 100 m3 vode na prebivalca na leto še Irska, Bolgarija, Španija in Združeno kraljestvo. V Sloveniji se načrpa 83 m3 vode na prebivalca na leto. Najmanj vode so načrpali v Latviji, in sicer le 6 m3 na prebivalca na leto. Največ vode v gospodinjstvih in v različnih dejavnostih porabijo na Cipru, 94 m3 na prebivalca na leto, sledita Finska z 78 m3 na prebivalca na leto in Italija s 74 m3 na prebivalca na leto. Najmanj vode na prebivalca na leto porabijo v Latviji, Litvi, na Malti in v Romuniji. V Sloveniji na leto porabimo 61 m3 vode na prebivalca na leto. Sistemi čiščenja odpadnih voda so v posameznih državah članicah EU različno izpopolnjeni. V EU je priključenih na čistilne naprave s sekundarnim čiščenjem približno 70 % prebivalstva. Na Nizozemskem uporablja tak način čiščenja odpadnih voda 99 % prebivalcev, v Španiji, Nemčiji, Italiji in Avstriji 90 % prebivalcev, na Malti komaj 13 % prebivalcev, v Sloveniji – po podatkih iz leta 2007 – pa 48 % (torej spadamo med države, v katerih le manjši delež prebivalcev uporablja take čistilne naprave, večji delež pa še vedno greznice).