Pripravili so 1. Šalovski pohod
Po zelo uspešno pripravljenem silvestrovanju, so se vaščani kraja Šalovci, pravzaprav tamkajšnjega zaselka Sarovci, odločili pripraviti novo zanimivo prireditev. Pripravili so namreč ponovimo srečanje toda tokrat nekoliko bolj zdravo, s pohodom v naravi in ogledom nekaterih znamenitosti svoje okolice. In tako so se sončno in toplo januarsko soboto zbrali v središču Šalovcev, kjer se je vsakdo okrepčal z domačimi dobrotami, vsi udeleženci pa so dobili tudi doma narejene pohodne palice. Za slednje so tudi poskrbeli sami.
„Kaj kmalu smo se odpravili na pot, ki nas je vodila skozi gozd. Ustavili smo se šele na Krplivniku, kjer smo si ogledali etnografsko zbirko. Na ogled je hiša iz začetka 20. stoletja, ki je zelo lepo ohranjena, v njej pa so seveda stvari, ki so jih ljudje takrat uporabljali: stara peč, šivalni stroj, slike, stvari za šolo nekoč, likalnik, stare posode ipd. Ogledali smo si tudi druge prostore, kot so: skedenj, vinska klet, žganjarna, čebelnjak, rezbarska izba... V teh prostorih najdemo vse – od kmetijskih orodij in pripomočkov pa žetev, do stiskalnice za grozdje in raznih strojev. Skratka, ta muzej nam ponuja vse in tu najdemo večino stvari s katerimi so se ukvarjali naši predniki“, nam je razlagala izjemno dejavna gimnazijka iz zaselka Šalovci, Nina Kardoš.
Na Krplivniku so udeleženci pohoda, predvsem prijetnega in zanimivega druženja, šli še k izviru in se okrepčali z vodo, ki tam izvira in potrjuje, da je na Goričkem nekoč bilo veliko zdrave pitne vode. Potem pa so v spremstvu razigranega štirinožca – psičke Kardoševih, Bernya, ki se je kljub vsemu najbolj naužila čiste vode, morali naprej. „Spet smo šli skozi gozd, ko pa smo tako nekaj časa hodili, so se začeli oglašati naši želodčki in smo se ustavili. S sabo smo imeli »slanino« in zato smo zakurili ogenj ter si jo spekli, tako kot so to delali nekoč gozdni delavci. Pojedli smo vse, kar smo imeli s sabo in sploh ni bilo tako slabo. Ta postanek je bil malo daljši in slajši, a kmalu smo se odpravili proti domu. Čakala nas je še dolga pot in nekje ob dveh popoldan smo že bili doma. Za konec smo si privoščili še segedin golaž in se družili ter zabavali. Gotovo je bil vsak vsaj malo utrujen, saj 15 km ni kar tako. S tem smo znova dokazali, da tudi s pohodom znamo narediti dobro voljo in družbo ter sklenili, da v kratkem ponovimo srečanje“, nam je še povedala Nina Kardoš.