Lendava – Včeraj (petek) so se pod vodstvom Milka Đurovskega pričele priprave nogometašev edinega prekmurskega prvoligaša, lendavske Nafte. In med tistimi, ki so se začeli pripravljati za novo sezono je tudi 28 – letni Mihael Bukovec, kapetan Lendavčanov v minuli sezoni, sicer pa nogometaš, kakršnega vsak trener rad vidi v svoji ekipi. Gre za marljivega in delovnega fanta, ki mu nikoli nobena žoga ni izgubljena, pogosto pa s svojim ostrim in močnim strelom, ogroža tudi nasprotnikove vratarje. Prav zaradi vsega tega je tudi Milko Đurovski lahko vesel, da ima tako odgovornega kapetana, ki svoj, nič kaj mehek nogometni kruh, služi več kot odgovorno in profesionalno. Kljub temu pa se lahko zgodi, da Miha ne bo več nosil modri dres lendavskega prvoligaša, saj mu pogodba poteče že 30. junija, še vedno pa ga nihče ni povabil na razgovor glede podaljšanja pogodbe. Z hvaležnim sogovornikom, smo se o tem, o minuli sezoni, začetku priprav, novi sezoni in še čem pogovarjali, že na prvi dan novih priprav, katere je naš sogovornik dočakal že zelo dobro pripravljen.
Miha Bukovec je sicer bil rojen v Kobilju, kjer je prve nogometne korake naredil v nižjerazrednem domačem klubu. Že ko 14 – letnika so opazili nogometni strokovnjaki iz soboške Mure, ki so ga takoj povabili v Fazanerijo. Tam je igral v kadetski in mladinski konkurenci, pozneje pa so ga posodili v Bakovce, a se je kmalu vrnil v prvoligaško ekipo Mure. Pot ga je nato za poltretjo sezono peljala v nekdanjega beltinškega prvoligaša, potem za pol sezone v koroškem Korotanu, od koder se je spet vrnil v Muro. Vmes je bil še dve leti in pol v Dravogradu, pol sezone v Ljubljani, in sedaj tri leta pri Nafti. Na enem izmed omenjenih „izletov“ po državi, na Koroškem, je spoznal tudi svojo življenjsko sopotnico, hčerko znanega trenerja Tonija Tomažiča, , Majo, s katero skupaj že vrsto let, živita pri njegovih starših v Kobilju.
Torej Bukovec je obkrožil praktično celo Slovenijo, očitno pa je, da se najbolje počuti prav doma, v Lendavi, kjer so za njim tri dejansko uspešne sezone. Še posebej je zadovoljen z minulo sezono, ko je tudi njegovi Nafti sprva kazala zgodovinska uvrstitev. Nekateri so Lendavčane videli celo v Evropi, toda na koncu je osvojeno šele 8. mesto, s čem najbrž ni zadovoljen niti njihov kapetan?
„Že na začetku prvenstva nam je slabo kazalo, saj smo po prvih štirih krogih osvojili eno samo točko. S tem vodstvo kluba ni bilo zadovoljno, enako tudi jaz osebno ne, in je prišlo do zamenjave takratnega trenerja Bojana Malačiča. Prišel je Milko Đurovski, ki nas je enostavno prerodil, saj so hitro prišli tudi rezultati. Toda nikakor ne smemo pozabiti, da nas je prav Malačič telesno in kondicijski odlično pripravil, saj v nasprotnem ne bi mogli slediti zahtevam novega trenerja. In gotovo ne bi bi jeseni bilo takšnih rezultatov, kakršne smo dosegli. Kljub odličnim zimskim pripravam, pa smo pomladi nerazumljivo zaigrali bistveno slabše, in nikakor nismo mogli potrditi odličnih jesenskih rezultatov. Ne glede na to pa smo še pet šest krogov pred koncem bili še v igri za visoko 4. mesto, na koncu pa smo se žal morali zadovoljiti s končnim osmim. Za vse nas, tudi za širše območje bi bilo četrto mesto izjemen uspeh, a se je žal vse izjalovilo, Kaj je vzrok za to, ne vem oceniti. Vsekakor pa ni nobenega alibija za takšen polom. Nikakor niti kartoni ali poškodbe ne morejo biti opravičilo, saj smo v pogonu imeli okoli 25 igralcev, in v tako širokem kadru, ne bi smelo prihajati do težav. V upravi imamo sposobne ljudi in verjamem, da bodo potegnili poteze, ki bodo preprečili tovrstne padce“.
Po naporni sezoni vam je gotovo dobrodošel vsaj krajši počitek?
„Vsekakor to drži, a kljub temu sem imel samo en teden totalne regeneracije, potem pa sem veliko delal individualno, tako da sem začetek skupni priprav za novo prvenstvo dočakal v dokaj dobri kondiciji“.
Trener (Đurovski) je ostal isti, enako tudi športi direktor (Dominko), najverjetneje to velja tudi za predsednika (Horvat), kako pa je z vami?
„Še sam ne vem, kakšna bo moja nadaljnja nogometna pot. Dejstvo je, da mi 30. junija poteče pogodba. In do takrat bom svoje obveznosti pri Nafti izvajal in se čimbolj pripravljal. Res je, da z vodstvom kluba imam določene stike, obstajajo pa tudi nekatere druge kombinacije. Očitno pa je, da ljudje pri Nafti računajo name, pa tudi sam želim ostati tukaj, toda pod povsem drugačnimi pogoji. In če bodo sprejeli moje nove pogoje, bom gotovo tudi v naslednji sezoni z velikim veseljem in s srcem, igral pri Nafti. Mislim, da so moji pogoji za Nafto sprejemljivo, saj ne gre za nobeno astronomsko finančno zahtevo, in verjamem, da jih bodo vodilni v klubu vse to sprejeli, in sledi novo odlično sodelovanje“.
In kje je mesto Nafte med prvoligaši v prvi državni ligi?
„Že prej sem dejal, da so rezultati v jesenskem delu prejšnjega prvenstva pokazali, da se lahko tudi v malem kraju kot je Lendava lahko igra odličen nogomet. Zato smo lahko srečni, da imamo vsaj enega prvoligaša v tem delu države. Z malo več resnosti in discipline pa smo lahko brez težav v sredini lestvice. Ne bi napovedoval kaj več, čeprav menim, da bi lahko Nafta bila v prvi polovici slovenske prve lige. Kljub vsemu pa menim, da bi si morali zadati kakšen nižji cilj, potem pa bi lahko bili uvrščeni še višje. V vsakem primeru pa niti v enem trenutku ni vprašljivo ali bo Nafta tudi v bodoče med slovenskimi prvoligaši“.
Kako je biti kapetan prvoligaške ekipe pri kateri so zraven tudi mnogi odlični igralci?
„Res je to lepo če si kapetan, toda ta funkcija je tudi sila nehvaležna. Ne glede na vse pa moram povedati, da si štejem v veliko čast, da sem lahko kapetan takšne ekipe, kot je Nafta, s takšno tradicijo in s takšnimi igralci, kot so denimo Eterović, prej Pavlovič, sedaj Trenevski, Kuzma, Zemljič, Ristič in da ne bi več našteval. Torej, to je zame velika čast, pa tudi dodatna obveza, da na terenu in izven terena dajem še več“.
Slovite kot eden tistih slovenskih nogometašev, ki prejemajo največ kartonov, predvsem rumenih?
„Dejstvo je, da igram na poziciji zadnjega vezista, kjer moram predvsem prekinjati hitre napade nasprotnikov. Tako veliko večino kartonov dobim zaradi prekrškov, nikoli ali pa zelo redko zaradi nediscipline oz. kot pravim zaradi jezikanja. In to se je potrdilo tudi v minuli sezoni, ko sem od enajstih rumenih kartonov prejel enega samega zaradi nešportnega obnašanja, vse ostali pa zaradi prekrška in borbenosti v igri“.
Kakšni so načrti v življenju po končani nogometni karieri?
„Načrtujem še štiri pet let aktivno igrati nogomet, zlasti če mi bo služilo zdravje. Ob tem, koliko mi pač dovoljuje čas, sodim tekme na lendavskem območju, torej sem tudi sodnik. To mi je za enkrat hobi, pozneje pa ne vem. Predvsem si želim, da bi še naprej igral brez zdravstvenih težav, saj doslej nisem imel nobene resnejše poškodbe. Sploh športu in nogometu podrejam zasebno življenje, in verjamem, da bom še teh nekaj let igral profesionalni nogomet, pozneje pa si bom pač poiskal kakšno službo“.
Kakšni so stiki s „tastom“ Tonijem Tomažičem?
„Sedaj je seveda nekoliko manj stikov, kot prej ko sem igral na Koroškem. Kljub temu ohranjamo stike, če ne drugače potem preko telefonskih in spletnih linij. V tej kratki pavzi smo bili na obisku na Koroškem in vse je v najboljšem redu. Veliko se pogovarjava o nogometu, Toni mi marsikaj svetuje in pomaga. Ne le po športni, temveč tudi po družinski liniji sva si s Tonijem Tomažičem veliki prijatelj. On je sedaj pri SAK v Celovcu, kjer je lani uspel pomagati ekipi ostati v ligi. To potrjuje, da gre za odličnega strokovnjaka“.
Ali vam je torej, če ne bo dogovora z Nafto, odprta pote v Celovec?
„Tega nisem jaz povedal, ob tem je Toni Tomažič trenutno trener kadetske ekipe SAK“.