Tek miru je največji svetovni štafetni tek za mir, ki poteka že od leta 1987, je tudi letos „gostoval“ v Sloveniji. Mednarodna zasedba tekačev je tokrat v našo državo, v Dolgi vasi vstopila iz sosednje Madžarske. V 14-članski ekipi s plemenico miru, so tekači iz Avstrije, ZDA, Madžarske, Portugalske, Gvatemale, Srbije in Rusije pod vodstvom Angleža Devashisha Torpyja, zraven pa so se jim na slovenskem območju pridružili tudi slovenski tekači. Vsi skupaj so se ustavljali v različnih krajih in mestih ter si ogledovali tamkajšnje znamenitosti in zanimivosti. Slovenska trasa je letos potekala le po Pomurju in Podravju. Po Dolgi vasi, razglednega stolpa Vinarium in Lendavi, so namreč tekači obiskali Veliko Polano in Odrance, kjer so jih sprejeli na igrišču osnovne šole in jim pripravili bučen sprejem z bogatim programom.

Sledil je tek proti Murski Soboti in „maratonskim“ Radencem, kjer jih je pred občinski stavbo pozdravil župan Janez Rihtarič. Osem radenskih učencev (Nik Golub, Nina Klemenčič, Tim Lovrec, Zala Podlesek, Špela Povalej, Kaja Rihtarič in Allison Žnidarič) se je s tekači podalo proti Gornji Radgoni, z njimi pa je tekel tudi Tomaž Pivec, ultramaratonec in mojster karateja in Ju-Jitsa. V Gornji Radgoni, pri mostu prijateljstva na reki Muri, jih je sprejela delegacije radgonske občine, na čelu podžupanom Robertom Žinkovičem. Po pozdravnem nagovoru so tekači tekli tudi na srede mostu čez Muro, kjer so člani društvo duhovnega mojstra Šri Činmoja - Peace Run Slovenija, skupaj z občinama Radgona (Bad Radkersburg) in Gornja Radgona, lani ob tem dogodku, postavili tablo, na kateri v treh jezikih (angleščini, nemščini in slovenščini) piše "Most miru". Iz Gornje Radgone so se udeleženci teka miru skozi Spodnje Ivanjce, Sveti Jurij ob Ščavnici in Juršince odpravili na Ptuj, kjer so jim pripravili večji sprejem. To pa ni bilo vse, saj so tekači kmalu podali naprej proti Mariboru, kjer je tudi potekala slovesnost in s tem konec slovenskega dela teka. Skupine ali posamezniki se lahko pridružili teku, kadarkoli in kjerkoli ob trasi. Vsi, ki so se pridružili mednarodni ekipi tekačev, bilo jih je več tisoč, so lahko ponesli plamenico. „Vsak, ki ima veselje lahko teče s plamenico in prispeva svoje upe k svetovnemu miru, prijateljstvu in harmoniji. S sodelovanjem mnogih in z medijsko pokritostjo, se Tek miru vsako leto dotakne mnogih src. In prav to je namen akcije“, je povedal Igor Pivec.

Tek miru je sicer največji svetovni štafetni tek za mir, s plamenico miru pa se teče že od leta 1987 dalje. V tem času je plamenica miru obiskala že 155 držav, preteklo pa se je z njo preko 600 tisoč kilometrov. Milijoni ljudi so držali plamenico miru ter se pridružili skupni želji za mir. Teče se na vseh kontinentih sveta. Letos je po Evropi krenila na pot konec februarja iz Sofije, glavnega mesta Bolgarije, pot pa bo zaključila konec oktobra v Lizboni na Portugalskem. Tedaj bo za njo letošnjih 24 tisoč kilometrov. Tek je sicer pobuda, da se poveže ljudi v skupni želji po harmoniji in prijateljstvu. Je tudi odgovor na stremljenja številnih posameznikov, še zlasti politikov - jastrebov, da sami pristopimo h gradnji svetovne harmonije: najprej v naših srcih, v medsebojnih odnosih, v svojem kraju... Sodelujoči v teku tečejo v skupini, s plamenico, ki gre iz rok v roke, kot tudi njeno simbolno sporočilo iz srca v srce. Tek s plamenico miru je leta 1987 ustanovil filozof in vizionar miru Šri Činmoj.