Še enkrat se je potrdilo, da radenski maraton treh src sodi med najbolj priljubljene športno rekreacijske dogodke ne le v Radencih in Pomurju temveč tudi v Sloveniji in sosednji Avstriji, saj v zadnjih letih prireditev poteka tudi na drugi strani reke Mure. Najstarejši in najbolj srčen (ne le zaradi treh srčkov, temveč tudi armade prostovoljcev in volonterjev op.p.) slovenski maraton je letos potekal devetintridesetič in kot pravi Boštjan Gerlec, predsednik organizacijskega odbora 39. Maratona treh src, organizatorjem, velika večina med njimi je prostovoljcev, volje in idej za naprej ne manjka. Organizatorji velikokrat pravijo, da takoj, ko zaključijo z izvedbo nekega dogodka, že pogledujejo v prihodnost k prihodnji izvedbi in nič drugače ni v Radencih.

„Očitno je taka praksa pri vseh organizatorjih. Mogoče si res vzamemo en teden, da vse pospravimo, potem pa se dobimo, naredimo eno kvalitetno analizo, ko so glave še vroče in ideje še sveže, da pogledamo, kaj bi se dalo narediti bolje in kaj smo naredili dobro. Čez poletje si vzamemo premor, potem pa na polno,“ o poteku priprav v deželi treh srčkov pravi Gerlec. Vse povedani gotovo ne preseneča, saj maraton v Radencih ima že dolgo tradicijo, prvič je bil organiziran leta 1981, in po Gerlečevih besedah je to tudi najstarejši maraton v širši okolici. „Mislim, da so tudi bolj znani maratoni, kot sta praški in celo londonski, mlajši od radenskega,“ meni Gerlec, ki poudarja, da je radenski maraton „najbolj srčni maraton, edinstven tudi v tem, da tekači na 42 km razdalji štirikrat prečkajo državno mejo.« Drugo leto, ko bo na vrsti jubilejni, 40. maraton, naj bi traso nekoliko spremenili, a tekači se bodo še vedno podali čez mejo.

„Vsi, ki sodelujemo v tem, smo izredno ponosni, tako tisti, ki smo vključeni zadnja leta, kot tisti, ki so zraven že od samih začetkov. Skoraj vsi so prostovoljci in vedno se radi odzovejo. Teh prostovoljcev je vsako leto skoraj 1000, prihajajo iz občin Radenci, Gornja Radgona in okoliških pomurskih občin,“ razlaga Gerlec. Eden takih, ki je v zgodbo radenskega maratona vpleten vse od začetka je Dani Mauko iz Radencev, ki je dolgo časa del organizacijskega odbora, vseh 39 let pa prireditev tudi fotografira in je že imel razstavo svojih fotografij, saj jih je naredil na tisoče, z zemlje in iz zraka. Zraven je tudi veliko drugih novinarjev in fotografov, ki so vpeti v maraton več desetletij, med njimi tudi Franci Klemenčič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni, ki je na različnih razdaljah pretekel kar 37 maratonov in je torej „manjkal“ le na dveh, a glede na njegovo pripravljenost, kljub zrelim sedemdesetim, bo Franci gotovo odtekel še vsaj nekaj maratonov, vsaj na 5,5 kilometrov.

Radenski maraton je sicer kot nekakšen praznik za občino, ki ima dobrih 5000 prebivalcev, saj se na dan maratona tu zbere med 15.000 in 20.000 ljudi, med njimi je bilo letos skoraj 8000 aktivnih udeležencev, od tega 3100 tekačev, 1250 otrok in dva tisoč pohodnikov na poti treh src, bilo je tudi kar nekaj udeležencev nordijske hoje, humanitarnega teka s štirinožnimi prijatelji ipd. Že v petek zvečer, na predvečer maratona, je v okviru uradnega odprtja maratona potekala tudi „testeninka“, na kateri so udeleženci dvignili startne številke in brezplačno dobili jed s testeninami. Skuhali so okoli 600 porcij testenin, na startu-cilju ter ob progi so pomudili več kot tono banan in pomaranč ter med 20 in 30 tisoč litrov pijače, tako da se med dogodkom veliko popije in poje. Letošnja novost je bila tek s psi na kilometrski razdalji, ki je po besedah organizatorjev presegla pričakovanja. Računali so, da če bo okoli 20 psov, da bo to lepa številka, a se je prijavilo več kot 50 tekačev in nekateri bodo prišli z več psi. In glede na dober odziv tek s psi lahko pričakujemo tudi prihodnje leto, ko bo maraton doživel že štirideseto izvedbo.

„Vsako leto razmišljamo, kako nagraditi maraton. Štirideseta izvedba seveda mora biti nekaj posebnega, pripravljamo neke spremembe, a naj te zaenkrat še ostanejo skrivnosti. Z letošnjo prireditvijo smo več kot zadovoljni. Poleg dobre udeležbe nas je razveselil tudi odziv na novosti, ki smo jih predstavili v letošnjem letu. Tekači s kužki so poskrbeli za še boljše vzdušje in mislim, da smo vsi skupaj ustvarili resnično odlično energijo. Velika zahvala za to gre tudi sponzorjem in več kot 1.000 prostovoljcem, večinoma iz lokalne skupnosti, brez katerih dogodka ne bi mogli izpeljati,“ pravi Gerlec, predsednik organizacijskega odbora. „Teči v Radencih je nekaj posebnega, saj so tudi drugi maratoni sijajni, a ta je nekaj posebnega, in vsem, ki prispevajo k temu vzdušju, iskrene čestitke v imenu tekačev,“ je ob prihodu v ciljno areno povedal predsednik države Borut Pahor, ki se redno udeležuje Maratona treh src. „Prihodnje leto bom rade volje prevzel častno pokroviteljstvo. To bo praznik rekreativnega teka v Sloveniji. Ne pozabimo – Maraton v Radencih je oral ledino,“ je še dodal Pahor.

Pestro spremljevalno dogajanje se je pričelo že na predvečer tekaškega dogodka, ko se je na Testeninki zbralo okrog 500 udeležencev maratona, ki jih je nagovorila in motivirala tekaška navdušenka ter aktualna rekorderka Slovenske planinske poti, Katja Kegl Vencelj. Po sobotnih športnih dogodkih so udeleženci maratona in njihovi navijači nadaljevali zabavo ob tempu, ki ga je diktirala energična glasbenica Alya. Maraton je sporočilo pozitivnega odnosa do zdravega in aktivnega življenjskega sloga podprl tudi z družbeno odgovorno noto. Letošnja prireditev, ki je v ciljni areni prvič pozdravila tekače v spremstvu njihovih kužkov, je namreč osvetlila problematiko vzrejanja psov za tekmovalne namene in širila zavest o humanem ravnanju s psi. Pri tem so organizatorji združili moči z društvom Hrtji svet, ki so na dogodku osveščali in svetovali ljubiteljem psov, kot tudi tistim, ki se za družbo pasjih prijateljev šele odločajo. Tek s psi, ki je letošnja novost v Radencih, ni tekmovalnega značaja, ampak gre za promocijo tega teka. Lastniki in njihovi štirinožni prijatelji so morali premagati kilometer dolgo progo. Organizatorji pa so pri izvedbi sodelovali z društvom Hrtji svet. Kot smo že poročali, je namen tega teka tudi opozarjanje na problematiko in nesmisel vzreje psov v športne namene. Hrti so namreč v Španiji, Angliji in na Irskem uporabljeni za lov in tekmovanja. „Selektivni proces je tak, da psa, ki tam ne dosega rezultatov, zavržejo ali usmrtijo, ne glede na to, da je star dve, mogoče tri leta,“ pojasnjuje Marko Magajna iz omenjenega društva.

Sam 39. maraton treh src je v Radence prinesel sonce, veselje in številne uspehe. V maratonu sta slavila Moses Kipruto Kibire in Hellen Jepkosgei Kimutai, državna prvaka na 21 km sta postala Janez Mulej in Jasmina Pitamic, svojih osebnih zmag pa se je veselilo več kot 7000 aktivnih udeležencev. Poleg športnih disciplin je maraton obiskovalce pritegnil tudi z zanimivim spremljevalnim programom in svežo novostjo - tekom s kužki, ki so jo udeleženci sprejeli z odprtimi rokami. Najhitrejši Slovenec na 42 km, Martin Ocepek, se je uvrstil na 4. mesto, med Slovenkami pa je zmago na najdaljši trasi slavila Katja Kegl Vencelj, ki je v cilj pritekla 4. „Ponosni smo, kako se je naš dogodek v vseh 39. letih razvil in da se ob tako veliki izbiri kakovostnih tekaških prireditev ljudje vračajo v Radence. Še več - na letošnjo tekaško preizkušnjo so se pripeljali obiskovalci iz 22 držav. Pa naj še kdo z drugega konca Slovenije reče, da so Radenci daleč,” z nasmehom pove Marko Pintarič, generalni sekretar organizacijskega odbora 39. Maratona treh src.

Kot zanimivost - povprečna starost tekačev je znašala skoraj toliko kot tradicija maratona - 38 let, teka pa se je udeležila zvesta in najstarejša udeleženka teka, 85-letna Kazimira Lužnik, ki je uspešno premagala 21 km razdaljo. Najzahtevnejše, 42-kilometrske preizkušnje, se je kot najstarejši udeležil 76-letni Vladimir Savić iz Postojne, bučen aplavz pa je požel tudi 19-letni domačin, Maj Zemljič, ki se je družbi prekaljenih tekačev na progi maratona pridružil kot najmlajši.