Kako obojestransko je koristno, ko so se že pred leti odločili, da bodo redno organizirali srečanja, druženja in tekmovanja, je potrdilo tudi tokratno pomladno tradicionalno srečanje radgonskih lovcev in ribičev, ki je tokrat potekalo na »lovskem terenu«, ob njihovem lepem lovskem domu v Hercegovščaku (jesenska srečanja običajno potekajo pri ribičih v Lisjakovi strugi). Spet so se zbrali mnogi prijatelji, ki jim je enoten cilj varovanje narave v vodi in na zemlji, ter njihovi družinski člani, simpatizerji in drugi občani, veselo druženje z različnimi tekmovanji in drugimi aktivnostmi, izmenjavo izkušenj, ter ob kulinaričnih dobrotah in odlični kapljici, pa je potekalo skozi celi dan in še dolgo v toplo noč. Res je sicer praktično celi dan bilo nekoliko prevroče, toda to ni zmotilo lovce in ribiče. In tako kot vedno doslej, je tudi tokrat vse bilo veselo in razigrano, s tem pa se je samo razširilo in poglobilo sodelovanje tako najodgovornejših kot članov v obeh radgonskih množičnih društvih, ter njihovih zakonskih tovarišev, zraven pa so bili tudi takšni, ki so člani obeh družin.
A to nikogar ni motilo, saj so eni in drugi ljubitelji in varuhi narave, kar s ponosom poudarjajo, ob tem pa so vedno pripravljeni sodelovati v raznih akcijah ter tudi v druženju. Gre vsekakor za koristno druženje in srečanje, ki se nenehno samo poglablja in širi. Ob druženju pa so spet potekala tudi zanimiva tekmovanja, in ker so tokrat organizatorji bili lovci, je bilo v ospredju tekmovanje v „lovskih“ športih (Ko so organizatorji ribiči je to predvsem ribolov in druga tekmovanja ob vodi in na vodi). Tokrat je vodja tekmovanj Franc Mauko (mimogrede tudi on je član obeh družin-pri lovcih je tajnik, pri ribičih pa predsednik nadzornega odbora), sestavil zanimiv program tekmovanji, in sicer: streljanje na glinaste golobe, streljanje z zračno pištolo na majhno tarčo srnjaka, spuščanje krogle – vrtno kegljanje, pikado in kartanje šnopsa, za vsako ekipo pa je tekmovalo po sedem tekmovalcev. Samo v streljanju na glinaste golobe so pričakovano bili boljši lovci (Anton Pintarič, Oskar Šmid, Alojz Šinko, Fric Žlaber, Janko Topolinjak, Samo Ficko in Marjan Mir), vse drugo pa je bilo bolj izenačeno ali pa na strani ribičev (Peter Bratuša, Franc Belna, Vinko Vnuk, Tonček Horvat, Rudi Petek, Ivan Bolčina, Dani Vrabel), ki so tako dosegli skupno zmago. Tudi med posamezniki je prvo mesto pripadlo ribiču, in sicer je slavil Vinko Vnuk, pred lovcem Oskarjem Šmidom in še enim ribičem Petrom Bratušo. Tako se je izpostavilo, da so lovci tokrat bili sila gostoljubni tudi v športnih tekmovanjih in ne samo v pogostitvi, saj so vse dobro organizirali, ob tem so so ponovno postregli z odličnimi lovskimi in drugimi specialitetami.
Tako so najboljši posamezniki prejeli lepe pokale in priznanja, skupni zmagovalci ribiči pa so prejeli tudi prehodni pokal. Toda bolj kot priznanja in pokali je bilo pomembno druženje ljudi, ki jih, kot sta v pozdravnih nagovorih menila predsednika obeh družin Anton Pintarič (lovci) in Peter Bratuša (ribiči), povezuje predvsem varovanje narave in okolja.