Vesela sem, da so se ob mojem življenjskem jubileju spomnili name pri Rdečem križu in Karitasu. Tako nam je povedala slavljenka Ana Hamler, ki je večino življenja preživela na veliki Hamlerjevi kmetiji v Orehovskem Vrhu, ko smo jo obiskali skupaj z delegacijo KO Rdečega križa Gornja Radgona katero sta tvorili Marija Vrbančič, ki nas je povabila na obisk, in Ida Šemerl, ter delegacijo Karitasa Gornja Radgona katero so tvorile Cvetka Kurnik, Ana Reuter in Mira Hadler. Doživeli smo tudi nadvse prisrčen sprejem njenih - Hmlerjevih , ki skrbijo, da ji je na jesen življenja lepo. Da lepo skrbijo za njo, nam je v razgovoru, ki je tekel za obloženo mizo, tudi sama povedala.
Ana Hamler se je rodila 22. julija 1926. leta v Zbigovcih, odkoder je obiskovala OŠ v Gornji Radgoni. Poudarila je, da je hodila v staro šolo pri cerkvi. Šolanje je zaradi okupacije zaključila v 7 razredu. Ko ji je bilo 6 let je šla služit k vdovcu Alojzu Irgoliču, ki je ostal sam z 9 otroki. K sebi je vzel tudi Aninega brata Petra, ki sedaj živi v Avstraliji. Vesela je, da je že dvakrat obiskal njo in Hamlejevo družino. Poročila se je s Tončekom Hamlerjem in skrbela za družino in dom te velike Hamlerjeve kmetije. Sama ni imela otrok, je pa bila dobra mačeha Tončeku, Lujzeku, Ivanki in Jožeku. Hudo ji je, da ne more več delati. To je razumljivo, saj je kot kmečka gospodinja vse življenje trdo delala. Srečna je, da ni vezana na posteljo. Njeno največje veselje so rože. Njena vsakdanja skrb je zalivanje rož pri Hamlerjevem križu, ki stoji kakih 100 metrov oddaljen od Hamlerjeve domačije. Do rož, in tudi sicer, ji je pri hoji nepogrešljiva opora palica. Križ stoji tik ob asfaltni cesti Orehovci-Orehovski Vrh. Veliko zanimivega bi še lahko napisali o njeni dolgi in tudi zanimivi življenjski zgodbi. Poslovili smo se in ji zaželeli zdravja ter da se zopet srečamo ob praznovanju njene 90 letnice življenja